TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi zagovornikov obs. D.M. in A.K. za varstvo zakonitosti se zavrneta.

Obs. D.M. je dolžan plačati 150.000 SIT, obs. A.K. pa 200.000 SIT povprečnine.

V času odločanja sodišča druge stopnje (4.9.2003) je veljal Zakon o kazenskem postopku s spremembami in dopolnitvami (ZKP-E, Uradni list RS, št. 56 z dne 13.6.2003), s katerim je bil predpisan izločitveni razlog iz 4.a točke 39. člena. Po takrat veljavni določbi 3. odstavka 41. člena ZKP je stranka lahko zahtevala izločitev sodnika višjega sodišča v pritožbi ali v odgovoru na pritožbo. Ker obramba tega ni storila, niti ni bila zahtevana izločitev pred začetkom seje pritožbenega senata, vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti ne more uveljavljati kršitve iz 2. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.

Protipravnost je zakonski znak kaznivega dejanja iz 1. odstavka 196. člena KZ in je podana, ko je dejanje storjeno v nasprotju s predpisi (neupravičeno), ki urejajo proizvodnjo, promet in uporabo substanc ali preparatov, ki so razglašena za mamila. V takem primeru je treba ne le ugotoviti, da je bilo storilčevo ravnanje protipravno, temveč tudi, da se je storilec zavedal formalne protipravnosti ali nezakonitosti.

Določba 1. odstavka 49. člena ZPol je za uporabo prikritih ukrepov zahtevala nižji standard verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, in sicer razloge za sum. Le-ti predpostavljajo posamezna dejstva, ki vzbujajo tak sum in so podani že v situaciji, ko pride policija do obvestila, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali se izvršuje, pripravlja oziroma organizira njegova izvršitev.