TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi obd. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se mu zadeva vrne v novo odločanje.

 

Priča policist je v svoji že omenjeni izjavi sicer zatrdil, da je do prometne nesreče prišlo na način, kot je naveden v predlogu, saj je obdolženec zavijal v levo na stransko cesto, ne da bi se pred tem prepričal o varnosti takšnega početja, kar je bilo razvidno iz zavornih sledi, ki jih je povzročil voznik osebnega avtomobila, ki je pred tem hotel prehiteti obdolženca, ki ni imel prižganega levega smernega kazalca, vendar so takšne njegove trditve neutemeljene, saj je navedena priča prevzela vlogo izvedenca ter neprepričljivo in zgolj z zatrjevanjem uveljavljala obdolženčevo povzročitev obravnavane prometne nesreče oziroma storitev prekrška in odgovornost zanj. Navedena priča bi v svoji izjavi lahko v zvezi z obravnavanim prekrškom prepričljivo opisala zgolj tisto, kar je videla in slišala, to je s skico kraja prometne nezgode in 13. fotografijami le-tega zavarovane dokaze ter izjave udeležencev oziroma očividcev obravnavane prometne nesreče, ne more pa na podlagi svojih opažanj navajati zaključke, saj za to ni pristojna in čemur je neutemeljeno v izpodbijani sodbi sledilo tudi prvostopno sodišče. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je med drugim razvidno, da je sodišče prve stopnje ocenilo, da je jasno in nesporno razvidno iz albuma fotografij, ki prikazujejo poškodbe nastale na osebnem avtomobilu (številka 5 in številka 6), da je bil voznik osebnega avtomobila že v fazi prehitevanja, ko mu je obdolženec s svojim načinom vožnje zaprl pot in so ta ter v izpodbijani sodbi navedene podobne trditve povsem neutemeljene, saj na tak način tudi sodišče prve stopnje prevzema vlogo izvedenca, zaradi česar je v dokazni oceni neprepričljivo. Zaradi tega je zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec obravnavani prekršek storil in, da je zanj odgovoren, preuranjen.