TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, ki se glasi: „Razveljavi se izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 1. 2005 kot nezakonita“.

Glede preostalega dela izpodbijane odločitve (1/2, 1/3 in 1/4 točka izreka sodbe sodišča prve stopnje) in glede odločitve o stroških postopka se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Ker pogodba o zaposlitvi ni poslovna listina, tožniku očitana kršitev ne vsebuje že prvega znaka, ki je naveden v opisu kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin. Izpodbijana sodba zato zmotno ugotavlja, da je bila tožniku pogodba utemeljeno odpovedana na podlagi 1. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR, ker naj bi njegovo ravnanje imelo vse znake kaznivega dejanja iz 240. člena KZ.

Za odpoved po 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR ne zadošča, da ima delavčevo ravnanje vse znake kaznivega dejanja. Ravnanje mora obenem predstavljati kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

Tožena stranka je v pisni obdolžitvi tožniku očitala, da je malomarno opravljal inventure v maloprodaji s tem, ko je priznal neopravičene odpise blaga, ter da je omogočal brezplačne iznose blaga. Takšna opredelitev očitkov ni dovolj določna, da bi lahko predstavljala podlago za uspešno pripravo tožnika na zagovor. Kršitvi namreč časovno nista opredeljeni, ustrezno pa nista opredeljeni niti po vsebini, saj ni navedena vrsta oziroma količina blaga, ki naj bi jo tožnik neupravičeno odpisal in omogočil brezplačni iznos.

V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi 2. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR odpovedni razlog ne sme biti obrazložen zgolj pavšalno, temveč mora biti konkretiziran v takšni meri, da omogoča ugotovitev o obstoju utemeljenega odpovednega razloga.