TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Tožeča stranka gradi svoja ugotovitvena zahtevka na dejstvu, da opravljeni adaptacija in obnova v letih 1977 in 1991 v obravnavani lokal spreminjata lastninska razmerja. Do njiju je prišlo v času, ko je bil lokal kakor tudi vsa nepremičnina v družbeni lasti, tožeča stranka pa je bila najemnica (ob adaptaciji leta 1977) lokala oziroma je imela pravico uporabe (ob obnovi leta 1991). Pravna razmerja, ki so se porajala iz družbene lastnine, in to "družbenih sredstev, ki so jih upravljali delavci ali drugi delovni ljudje v družbeni pravni osebi", je urejal zakon o združenem delu (Ur. list SFRJ, št. 57/76 z nadaljnjimi spremembami in razveljavitvami - ZZD). Ta je določal v 266. členu, da lahko postanejo stvar (kamor sodijo tudi nepremičnine - arg. iz 268. člena ZZD), denarna sredstva in materialne pravice družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi na podlagi samoupravnega sporazuma, pogodbe ali drugega pravnega posla, v primerih, ki jih določa ustava, pa tudi na podlagi odločitve državnega organa ali po samem zakonu. Tožeča stranka ne zatrjuje nobenega izmed teh pridobitvenih načinov. Kolikor se sklicuje na pravna pravila ali ZTLR, kar bi sicer v drugih primerih lahko uvrstili med pridobitev "po samem zakonu", pa velja povedati, da ta pravila oziroma ZTLR (ki ga v času prve adaptacije še ni bilo) ne pridejo v poštev pri družbeni lastnini kot nelastninskopravni kategoriji, kar zadeva pridobivanje stvari v družbena sredstva na način, kot ga zatrjuje tožeča stranka: z vlaganjem družbenih sredstev v družbeno lastnino.