TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Pravdni stranki sta dolžni trpeti vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

1. V določbi 122. člena ZOR je urejena izpolnitev dvostranskih vzajemnih pogodb. Zakon določa, da lahko ena stranka odkloni izpolnitev svoje obveznosti, če druga stranka noče istočasno izpolniti svoje, iz pogodbe ali zakona pa ne izhaja nič drugega. Še več, zakon posredno rešuje tudi procesno situacijo, ki nastane s takšnim ugovorom pred sodiščem. V 2. odstavku 122. člena je določeno, da sodišče nasprotni stranki naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni druga stranka. Ta določba ni v nasprotju s 1. odstavkom 2. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP). Gre za enega od materialnopravnih ugovorov, ki vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče ugovoru tožene stranke ugodi, deloma zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke. Prisodi torej tožeči stranki nekaj manj, ne pa nekaj drugega (extra petitum) kot je zahtevala.

2. Čeprav gre za dopusten ugovor in nasprotna tožba ni potrebna, pa to ne pomeni, da je dovolj, če stranka pavšalno ugovarja izpolnitvenemu zahtevku in zahteva njegovo zavrnitev. Njen ugovor o sočasni izpolnitvi oz. delni neizpolnitvi nasprotne stranke mora biti dovolj določen, da ga je mogoče obravnavati. Stranka, ki ugovarja, mora navesti vsa odločilna dejstva in dokaze, s katerimi ga utemeljuje. Dokazno breme je na njeni strani.