TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Celju z dne 4.6.2004 spremeni tako, da se zoper obdolženo R.I. po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 429. členom ZKP

zavrne obtožba,

da je z namenom, da bi si pridobila protipravno premoženjsko korist z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravila v zmoto in zapeljala Z.G. in V.G., sedaj P., da sta ji v škodo svojega premoženja izročila 600.000,00 SIT, ker je z navedbo, da se ukvarja s prometom nepremičnin in jima lahko pod ugodnimi pogoji v 14 dneh uredi posojilo v višini 11.000.000,00 SIT v ... banki, če plačata polog, oba prepričala, da sta ji dne 2.2.1999 v gostišču ... izročila 600.000,00 SIT za zavarovanje obljubljenega posojila, ki ga ni imela namen urediti, saj je le zasledovala in dobila korist v višini 600.000,00 SIT na škodo Z.G. in V.P.;

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ.

Oškodovanka V.P. se na podlagi 3. odstavka 105. člena ZKP s premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 700.000,00 SIT napoti na pravdo.

Po 1. odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženke bremenijo proračun.

Že pred pravnomočnostjo izpodbijane sodbe je zoper obdolženo potekel absolutni zastaralni rok za kazenski pregon.