TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se sodba sodišča prve stopnje v celoti glasi:

"Tožena stranka Z. T. d.d., Poslovna enota M., je dolžna plačati tožniku B. P. znesek 6,047.550,00 (šestmilijonovsedeminštiridesettisočpetstopetdeset 00/100) SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 47.550,00 (sedeminštiridesettisočpetstopetdeset 00/100) SIT od 14.6.1994 dalje ter od preostalega zneska od 23.5.1996 do plačila ter mu povrniti pravdne stroške v znesku 409.025,80 (štiristodevettisočpetindvajset 00/100) SIT, prav tako z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje te sodbe do plačila, vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe in na račun njegove pooblaščenke pri A - Banki P., štev...

Višji tožbeni zahtevek se zavrne."

V preostalem delu se revizija zavrne kot neutemeljena.

Pri določanju odškodnine je potrebno upoštevati širše okvire, ki se izražajo v medsebojni primerjavi med posameznimi škodami in odškodninami zanje (objektivni kriterij, konkretizacija odškodnine), hkrati pa specifične okoliščine pri posameznem oškodovancu (subjektivno merilo, individualizacija odškodnine). Take ugotovitve, kot v obravnavanem primeru, pri odmeri odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti terjajo posebno individualizacijo odškodnine. Tožnikova prizadetost je tako izrazita, da terja odmero nekaj višje odškodnine iz opisanega naslova, kot ga sodišča sicer dosodijo v (le) podobnih primerih. Upoštevati je potrebno tudi tožnikovo mladost (31 let) in dejstvo, da je tožnik trajno prikrajšan za kolesarjenje, kar predstavlja gotovo bodočo škodo (203. člen ZOR).