TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi upnika se ugodi in sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da glasi: »Ugovoru dolžnice se delno ugodi in se sklep o zavarovanju z dne 12.6.2008 delno razveljavi v I. tč. za zavarovanje upnikove denarne terjatve v znesku 19.768,42 EUR z nadaljnjimi zamudnimi obrestmi od glavnice v višini 5.489,09 EUR po 0,0274% obrestni meri od 23.5.2008 dalje in se v tem delu postopek ustavi tako, da se postopek zavarovanja nadaljuje zaradi zavarovanja upnikove denarne terjatve v znesku 47.047,58 EUR z nadaljnjimi zamudnimi obrestmi od glavnice v višini 25.938,87 EUR po 0,0274% obrestni meri od 23.5.2008 dalje,

v preostalem se ugovor dolžnice zavrne.

Nadaljnji stroški upnice se odmerijo na 66,50 EUR in jih je dolžnica dolžna povrniti v 8-ih dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev.«

ZDavP-2 določa v 2. odst. 125. čl., da pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. 126. čl. v 2. odst. določa primere, ko pride do pretrganja teka zastaranja pravice do izterjave davka. V 4. odst. določa absolutni desetletni zastaralni rok glede zastaranja pravice do odmere in izterjave. Gre za drugačno ureditev, kot je ureditev zastaranja tistih obveznosti, ki izvirajo iz civilnopravnih razmerij in pritožba pravilno opozarja, da gre tam za položaj prirejenosti, ne pa podrejenosti oziroma nadrejenosti, kot v predmetnem primeru. Ni mogoča zato smiselna uporaba Obligacijskega zakonika oziroma njegovih določb, ki se nanašajo na zastaranje obresti kot stranske terjatve.