TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

S 25.6.1991 je Republika Slovenija postala samostojna in neodvisna država (1. točka temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Ur. list RS, št. 1/91). Glede Srbije (na območju katere je sedež obeh toženk) pa je znano, da je v sestavi Zvezne Republike Jugoslavije, ki se šteje (prav tako) za naslednico bivše SFRJ. Pravdni stranki - tožeča in toženi - so tako po 25.6.1991 subjekti različnih držav. Zato prihajajo v poštev za vročanje sodnih pisanj toženkama določila 136. člena ZPP (ki se kot predpis bivše zvezne države uporablja na podlagi 1. člena ustavnega zakona za izvedbo Ustave RS). V 136. členu ZPP je določeno, da se vroča osebi ali ustanovi v tujini po diplomatski poti, če ni v mednarodni pogodbi določeno kaj drugega. Takšen mednarodni sporazum - pogodbo predstavlja - kar zadeva Slovenijo in ZRJ - Haaška konvencija o civilnem postopku z dne 1.9.1954 (Ur. list FLRJ, dodatek št. 6/62), ki veže tako Slovenijo kot ZRJ (zaradi pravnega nasledstva po bivši SFRJ). Po omenjeni konvenciji se lahko vroča bodisi po diplomatski poti in tedaj s prevodom v jeziku zaprošene države (1. člen konvencije) ali v dogovorjenem jeziku (drugi odstavek 3. člena)

oziroma tudi neposredno po pošti (1. točka prvega odstavka 6. člena) torej brez prevoda, če naslovnik pošiljko sprejme (2. člen konvencije).