TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 23. člena in prvega odstavka 43. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 72/93, 20/95, 18/96, 34/96, 82/97, 27/98, 1/2000 in 14/03 - ur.p.b.) se zavrne.

Obvezno oblikovanje rezervacij za zavarovalnice je zakonodajalec uzakonil zaradi posebnega pomena, ki ga ima zavarovalniška dejavnost in zaradi nujnosti zagotovitve varnosti zavarovalniškega poslovanja. Po tem se zavarovalniška dejavnost razlikuje od drugih dejavnosti. Zato so neutemeljene navedbe pobudnice o neskladju prvega odstavka 23. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Prav tako so neutemeljene navedbe pobudnice, po katerem naj bi bila v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave ureditev o priznavanju 70 odstotkov matematičnih rezervacij, ki naj bi posledično pomenila prelivanje sredstev med posameznimi zavarovalnimi vrstami. Takšno prelivanje je po Zakonu o zavarovalništvu prepovedano, zato zavarovanci iz drugih zavarovalnih vrst niso v neenakem položaju z zavarovanci, ki imajo sklenjeno življenjsko zavarovanje s pravico do udeležbe na dobičku. Zakonodajalcu ni mogoče očitati kršitev načela enakopravnosti, če zakon v skladu s posebno naravo zavarovalniške dejavnosti višino rezervacij pri oblikovanju davčne osnove uredi drugače, kot za banke in hranilnice. Določitev, ali in do katere višine bo gospodarskim subjektom zakonodajalec priznal znižanje davčne osnove v zvezi z rezervacijami, je v polju proste presoje zakonodajalca in je vprašanje primernosti ureditve. Določba prvega odstavka 43. člena Zakona o zavarovalništvu je sistemsko uvrščena v poglavje o davčnih olajšavah, zato ta določba ne povečuje davčne osnove pobudnice, ampak jo zmanjšuje. Rezerve, oblikovane iz dobička, se torej razlikujejo od rezervacij (predstavljajo le obračunsko kategorijo in še niso dejanski odhodek) in so namenjene izplačilu gotovih obveznosti zavarovalnice, zato jih tudi določba prvega odstavka 43. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb upošteva kot davčno olajšavo, ki zniža davčno osnovo zavarovalnice. Navedbe pobudnice, da je zaradi povečane davčne osnove in plačila davka ogroženo izplačevanje povečanih zavarovanih vsot iz naslova sklenjenih zavarovalnih pogodb o življenjskem zavarovanju, so torej neutemeljene.