TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi zagovornika obd. I.S. za varstvo zakonitosti se delno ugodi tako, da se izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi glede odreditve pripora iz razloga po 2. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, v ostalem pa se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljena.

Glede na oceno napadenega sklepa, da so tovrstna kazniva dejanja (kot je obravnavano po 2. in 1. odstavku 196. člena KZ) posebej nevarna, kadar so storjena v organizirani obliki, da prinašajo dobre zaslužke in da glede na posledice, ki nastanejo pri uporabnikih mamil, nevarno ogrožajo njihovo zdravje, je povsem utemeljen tudi zaključek, da je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi, ukrep pa je v sorazmerju z obdolženčevo pravico do prostosti.

Glede na določbo 2. točke 1. odstavka 201. člena ZKP je treba vselej ugotoviti obstoj posebnih okoliščin, ki neposredno kažejo na realno nevarnost vplivanja na priče, udeležence ali prikrivalce, katerega namen je oviranje kazenskega postopka. Zato ne zadostuje abstraktna možnost vplivanja, ki je podana v vseh primerih, v katerih je treba zaslišati navedene osebe.