AMBULANTNO ZDRAVLJENJE
Oškodovanec je opravil 12 pregledov pri kirurgu, nevrologu in izbranem zdravniku,
OPRAVILNA ŠTEVILKA
II Ips 30/2005
INTERNA OZNAKA DOKUMENT
VS001521
NEVŠČEČNOSTI MED ZDRAVLJENJEM
Oškodovanec je opravil 12 pregledov pri kirurgu, nevrologu in izbranem zdravniku, 6-krat je bil podvržen RTG slikanju, 3 mesece je opravljal fizikalno terapijo. Proti bolečinam še vedno, vsaj 4-krat mesečno, jemlje tablete. Osem tednov je bil nezmožen za delo. 2 meseca pa je imel znatno zmanjšane zmožnosti za dela, ki so zahtevala premikanje vratu. Ima posttravmatsko stresno motnjo zaradi poškodbe pri delu (dolgotrajni glavoboli, znižana toleranca za obremenitve, otežena koncentracija z oteženim spominom in viziomotorično koordinacijo). Utrpel je tudi duševno motnjo, ki je nastopila kot zakasneli odziv na zanj izredno nevaren stresni dogodek.
OPOMBA
II Ips 30/2005. Revizija tožeče stranke je bila zavrnjena.
OŠKODOVANEC
spol: moški, starostna skupina: od 20 do 25 let, Rudar.
POŠKODBA
Udarnine na glavi, vratu, prsnem košu in ramah, odrgnine obraza z odrgnjenimi povrhnjimi sloji kože.
REHABILITACIJA
3 mesece je opravljal fizikalno terapijo.
SKAŽENOST
Zahtevek za prisojo denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti je bil pravnomočno zavrnjen, saj odrgnine kože niso pustile posledic, le na zgornji tretjini nosu je bleda diskoloracija v ravnini kože 0,5 x 0,5 cm. Iz izpovedi oškodovanca pa tudi ne izhaja, da bi ga brazgotina tako motila, da bi zaradi tega duševno trpel.
SKUPINA
poškodbe glave in možganov in njihove posledice - poškodbe kože in njihove posledice
STRAH
200.000,00 SIT Utrpel je intenziven primarni strah, ob nenadnem, nepričakovanem in zanj zelo agresivnem dogodku, ko se je s stropa jame nanj vsul premog. Utrpel je tudi sekundarni strah. Pri čemer je strah pred tem, da ima hujše notranje poškodbe, trajal do pregleda v ambulanti, strah za izid zdravljenja pa je trajal dva meseca. Še vedno ima zastrašujoče misli in predstave, vezane na nesrečo, travmatske sanje z napadi strahu in panike. Še vedno ga je strah, da se mu bo nenadoma zgodilo kaj slabega. Velik strah in zaskrbljenost za lastno zdravje sta še danes opazna in je še vedno zaskrbljen za svojo bodočnost.
TELESNE BOLEČINE
1.200.000,00 SIT Trpel je 18 dni neprestane hude bolečine, 1 dan občasne hude bolečine, 11 dni lahke bolečine (tako trajne kot občasne). Še vedno ima občasne glavobole ob spremembah vremena in ob vseh obremenitvah, tako fizičnih ali psihičnih, kot tudi bolečine v vratni hrbtenici. Te bolečine se mu bodo pojavljale tudi v bodoče.
INSTITUT VSRS
telesne bolečine - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti
PODROČJE VSRS
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
ZMANJŠANA ŽIVLJENSKA AKTIVNOST
1.500.000,00 SIT Objektivne oškodovančeve funkcionalne posledice so zmanjšana gibljivost vratne hrbtenice za povprečno 5%, oblikovanje grbe pri nagibu navspred in funkcionalna motenost, zaradi katerih je oškodovanec oviran pri delih, ki zahtevajo iztegovanje vratu (npr. pri pogledu navzgor, pri delu z rokami nad višino ramen) ter pri delih, ki zahtevajo pogostejše premikanje vratne hrbtenice (npr. pri vožnji vozil v javnem prometu), znatno pa je oviran pri delih, ki zahtevajo upogibanje vratu (pri delih v predklonu glave). Ne sme nositi bremen na glavi, izogibati se mora okoliščinam, kjer bi lahko prišlo do nenadnih delovanj sile na vrat. V posledici prolongirane posttravmatske stresne motnje ima tudi psihične težave. Tako ga še vedno hudo obremenjujejo simptomi podoživljanja nesreče (zastrašujoče misli in predstave vezane na nesrečo, travmatske sanje, napadi strahu in panike), simptomi izogibanja situacijam, povezanim s strahom ob nezgodi ter splošne otopelosti (obremenjujoči občutki, da nima izhoda, občutek obupanosti nad prihodnostjo, občutek pomanjkanja energije, odvečnosti) ter simptomi vzburjenja (težave s spanjem, nervoznost, napetost, nemirnost, razdražljivost, težave s spominom in koncentracijo, občasen pojav miselnih blokad). Zaradi posledic na psihološkem področju je prizadeto oškodovančevo delovanje na vseh bistvenih življenjskih področjih, od poklicnega, socialnega do partnerskega. Zaradi fizične oviranosti in psihičnih težav, predvsem napadov tesnobe, je opustil delo v jami in je bil razporejen na lažje delo izven jame. Posledice se kažejo tudi na področju njegovega športno - rekreativnega udejstvovanja, saj je predvsem zaradi glavobolov opustil rekreativno igranje nogometa, košarke in plavanje, kakor tudi aktivno igranje pikada. V posledici prenehanja ukvarjanja z naštetimi športnimi aktivnostmi se je začel rediti.