IZREK
Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 70/2000 z dne 9. 9. 2004, sodba Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 614/99 z dne 25. 11. 1999 in sodba Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 226/98 z dne 20. 5. 1999 se razveljavijo v delu, ki se nanaša na pritožnika B. B., in se zadeva v tem delu vrne Okrožnemu sodišču v Mariboru v novo odločanje.
EVIDENČNI STAVEK
Kot izhaja iz sodbe Okrožnega sodišča, je to o pritožnikovem ravnanju sklepalo na podlagi A.-jeve pozneje spremenjene in večkrat zanikane izjave ter iz vrste telefonskih in fizičnih stikov med pritožnikom in A.-jem. Bistveni dokaz o vsebini teh stikov (namreč da sta A. in pritožnik kontaktirala prav zaradi predaje mamila) so bile prav izjave tajnega policijskega sodelavca, saj pritožnik in A. samega obstoja teh stikov nista zanikala (trdila pa sta, da je A. pritožniku dolgoval denar in sta se srečevala zaradi dolga). Neodvisno od izjav tajnega policijskega sodelavca pritožnika obremenjuje samo izjava, ki jo je podal A. na prvem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, a jo je nato tako v preiskavi kot na glavni obravnavi preklical. Glede na to je šteti obremenilni prispevek, ki so ga imele izjave tajnega policijskega sodelavca v postopku zoper pritožnika, za bistven.
Ker pritožniku ni bilo omogočeno zaslišanje tajnega policijskega sodelavca, katerega izjave so bile bistven obremenilni dokaz zoper njega, sta mu bili s tem kršeni pravica do zaslišanja obremenilnih prič iz točke d) tretjega odstavka 6. člena EKČP in pravica do obrambe iz 29. člena Ustave. Ustavno sodišče je zato izpodbijane sodbe razveljavilo in zadevo v delu, ki se nanaša na pritožnika, vrnilo Okrožnemu sodišču v novo odločanje. To bo pri novem odločanju moralo pritožniku omogočiti, da zasliši tajne policijske sodelavce.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.