TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

V primeru, ko je treba opraviti nujno procesno dejanje, sodnik pa je odsoten, po določbah letnega razporeda na obravnavanem sodišču predsednica sodišča z odredbo dodeli zadevo drugemu sodniku, in sicer samo za opravo nujnega procesnega dejanja. Po vrnitvi sodnika, kateremu je bila zadeva prvotno dodeljena, pa obravnava zadevo ta sodnik.

V postopku zavarovanja se odloča s stopnjo verjetnosti. O predlogu za izdajo začasne odredbe se praviloma odloča že v fazi, kot celota relevantnih okoliščin še ni natančno in dokončno identificirana. Če se sodišče odloči za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe že pred vročitvijo nasprotni stranki in brez naroka, kot je upoštevaje predlog predlagatelja storilo v obravnavani zadevi, odloča le v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo ponudi predlagatelj. Kontradiktornost se vzpostavi šele kasneje – v ugovornem in nadaljnjem postopku. Razpis naroka v zavarovalnih zadevah je izjema.

Tudi pri regulacijskih odredbah je potrebna povezanost vsebine začasnega zavarovanja z obravnavano terjatvijo. Izdati jo je mogoče le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. V obravnavani zadevi upnik – predlagatelj z začasno odredbo ne varuje obstoječega stanja, ampak ga v bistvenem spreminja. Vanj posega na način, kot ga zasleduje v nepravdnem postopku za delitev solastnine, kjer bo o njej vsebinsko odločeno. Zavarovati skuša torej drugo terjatev, kot je predmet tega postopka.