TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Izterjava (poplačilo) terjatve s pobotanjem ni pravno dejanje, ki je izpodbojno po 112. in 113. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list SFRJ, št. 84/89). Če pa je pobotanje samo drugi del transakcije (prvi del je prodaja, s katero je bodoči stečajni dolžnik pridobil proti svojemu upniku terjatev na plačilo kupnine), sklenjena zato, da bi upnik bodočega stečajnega dolžnika prišel do popolnega poplačila svoje terjatve, je celotna transakcija enotno dejanje - plačilo denarne obveznosti z izročitvijo blaga, torej nadomestna izpolnitev (308. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Ta pa je pravno dejanje, ki je izpodbojno po 112. in 113. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, če so za to podane zakonske predpostavke.

Proti (sedanjemu) stečajnemu dolžniku je bil začet stečajni postopek 23.4.1993. Ta je svojemu upniku dolgoval znesek 1.150.438,10 SIT. Že pred začetkom stečajnega postopka mu je, zaradi poravnave te svoje obveznosti, prodal blago v vrednosti višine svoje obveznosti. Blago mu je zaračunal z računom z dne 30.3.1993. Znesek iz računa naj bi zapadel v plačilo 29.4.1993. (Bodoči) stečajni dolžnik je tako pridobil proti svojemu upniku terjatev v višini svoje obveznosti do njega. Pobotanje tako nastalih nasprotnih terjatev je bilo izvršeno že 22.4.1993. Prodajno pogodbo in izvršeno pobotanje je izpodbijal stečajni dolžnik po določbah stečajnega zakona.

Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo. Pritožbi tožene stranke (upnika stečajnega dolžnika) pritožbeno sodišče ni ugodilo. Zoper njegovo sodbo je tožena stranka vložila revizijo. Revizijsko sodišče jo je zavrnilo kot neutemeljeno in svojo odločitev obrazložilo z naslednjimi razlogi:

"Revizija ima prav, da Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.list SFRJ, št. 84/89, ki ga je v obravnavanem sporu še treba uporabiti; v nadaljevanju: ZPPSL) dovoljuje poplačilo terjatev, ki jih imajo upniki do stečajnega dolžnika, s pobotanjem, če so za to izpolnjene z zakonom določene predpostavke (izjeme določata 1. odst. 106. člena in 107. člen ZPPSL). Še več - terjatve, ki jih je bilo mogoče pobotati do dneva začetka stečajnega postopka, veljajo za pobotane že po zakonu samem (2. odst. 105. člena ZPPSL). Zato izterjave (poplačila) terjatve s pobotanjem res ni mogoče šteti kot dejanje, ki bi bilo izpodbojno po 112. in 113. členu ZPPSL.

Tožena stranka je prezrla, da pritožbeno sodišče celotne transakcije, katere posledica naj bi bilo popolno poplačilo njene terjatve do višine 1.150.438,10 SIT, ni obravnavalo kot dve pravni dejanji (prodaja in pobot), ampak kot eno - kot plačilo denarne obveznosti z izročitvijo blaga, torej kot nadomestno izpolnitev (308. člen ZOR). Za takšno pravno opredelitev je imelo vso podlago v ugotovljenih dejstvih, da je bila prodajna pogodba sklenjena zato, da bi s pobotanjem dolžnikove terjatve iz kupnine prišlo do poplačila prej nastale terjatve tožene stranke. Gre torej za situacijo iz 66. člena ZOR.

Nadomestna izpolnitev je bila pravno dejanje, ki ima za posledico neenakomerno poplačilo upnikov po 1. točki 3. odst. 112. člena ZPPSL, kot je ugotovilo pritožbeno sodišče (primerjaj: 3. odst. 385. člena ZPP). V obravnavanem primeru se pri njej domneva tudi obstoj subjektivnega dejanskega stanja, kajti šlo je za izterjavo (poplačilo) terjatve na način, ki ni bil običajen (2. točka 113.
člena ZPPSL). Tožena stranka namreč pred začetkom transakcije ni imela podlage zahtevati takšnega načina poravnave svoje terjatve s tožbo. Omenjene opredelitve narave načina izterjave terjatve tudi morebitno večje število takšnih izterjav ne spremeni.

Čeprav gre materialnopravno samo za eno (izpolnitveno) dejanje, je bilo to formalno izvedeno v dveh delih - kot prodaja in pobot. Zato je z izrekom sodbe izpodbito učinkovanje vsakega od formalno izvedenih delov nadomestne izpolnitve proti stečajni masi tožeče stranke, ne pa samo pobotanja, ki ga v obravnavanem primeru, upoštevajoč celotno transakcijo, sploh ni bilo."

Opomba: Pravno mnenje je v skladu tudi s 125. členom in sledečimi sedaj veljavnega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - Ur. l. RS, št. 67/93.