TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožene stranke proti I. in II. točki izreka sodbe se zavrne in se v tem delu izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožbi tožeče stranke proti III. in IV. točki izreka sodbe se ugodi in se:

- III. točka izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15 dneh plačati še 23.300,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 8. 2014 do plačila,

- IV. točka izreka pa tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti njene pravdne stroške v znesku 2.804,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

III. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 893,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Poslovodja je skladno z določilom prvega odstavka 258. člena ZGD dolžan s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika izpolnjevati svoje poslovodstvene naloge. Torej je odgovoren za gospodarno poslovanje pravne osebe. Tako je vsako nerazumno odstopanje od gospodarnega poslovanja lahko podlaga za odškodninsko odgovornost poslovodje, če pri tem poslovodja ni ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika ter so izpolnjeni tudi ostali elementi odškodninske odgovornosti. Ali je podana odškodninska odgovornost poslovodje zaradi negospodarnega poslovanja, pa je treba presojati v vsakem primeru posebej upoštevajoč vse pravno odločilne okoliščine primera. Glede na navedeno tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da iz določil ZGD, pogodbe o zaposlitvi in navodil lastnikov ni izhajala njena dolžnost preveriti ustreznost sklenjenih in utečenih dogovorov ob prevzemu funkcije zakonite zastopnice. Le ta namreč izhaja iz obveznosti izpolnjevanja poslovodstvenih nalog s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.

Tožena stranka bi morala biti še posebej pozorna, da njeni interesi in interesi z njo povezanih oseb niso v nasprotju z interesi ali dolžnostmi družbe, v kateri nastopa kot zakonita zastopnica. Torej bi morala v tem primeru, ko ni obstajala generalna pogodba in niti ni bil predhodno sklenjen dogovor o cenah ob prinosu računov v podjetje pred njihovo likvidacijo preveriti konkurenčnost cen. To še toliko bolj velja zaradi možnega nasprotja interesov. Tega pa tožena stranka ni storila. Zato je s svojo pasivnostjo (opustitvijo dolžne skrbnosti) kršila svoje poslovodske obveznosti.

Sodišče lahko odloča le v okviru trditvene podlage strank, saj je le tako zagotovljeno enako obravnavanje strank in spoštovanje njihovih procesnih pravic (npr. zagotovitev možnosti kvalitetne obrambe).

Dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode, odškodninski zahtevek ne more zastarati prav spričo določbe o pretrganju njegovega zastaranja, pri čemer uporaba te določbe ne more biti odvisna od izida kazenskega postopka.

Sodišče v kazenskem postopku nima pooblastila za zavrnitev premoženjskopravnega zahtevka, temveč v primerih, ko mu ne ugodi, oškodovanca napoti na pravdo, ki jo mora začeti v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa.

Sklep o ustavitvi kazenskega postopka zaradi zastaranja kazenskega pregona ne predstavlja nobene od odločitev kazenskega sodišča na katero bi bilo pravdno sodišče vezano. O predhodnem vprašanju, odločilnem za presojo zastaranja odškodninskega zahtevka, torej na matičnem področju z navedenim sklepom ni bilo vsebinsko odločeno. Zato lahko pravdno sodišče v tem primeru obstoj kaznivega dejanja ugotavlja v pravdnem postopku kot predhodno vprašanje, če s tem ne krši domneve nedolžnosti povzročitelja škode.