TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča in tožena stranka sami trpita svoje stroške revizijskega postopka.

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

V obravnavani zadevi gre za presojo sklepa o ustavitvi postopka za izvolitev revidenta v naziv docenta, to pa ni spor, v katerem bi bila odločitev o pravici ali obveznosti izražena v denarni vrednosti.

Revident pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, ni izpostavil natančno in konkretno niti ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno. Če pa pri tem meri na vprašanje pravilnosti odprave procesnih pomanjkljivosti, zagrešenih pred prvostopenjskim upravnim organom, po upravnem organu druge stopnje, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je določba prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku jasna in ne potrebuje razlage. Glede zatrjevanega odstopa od sodne prakse, pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da je procesna situacija v obravnavani zadevi povsem drugačna od situacije v zadevah, na kateri se revident sklicuje.

Revident glede zelo hudih posledic ni obrazložil, zakaj naj bi zatrjevane posledice izhajale iz izpodbijane odločitve, in za svoje trditve tudi ni predložil nobenih dokazov, da bi jih Vrhovno sodišče lahko presojalo.