TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbam okrožne državne tožilke, obtoženega A. A. in njegovih zagovornikov se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je ravnanje sodišča, da iz obsežnejšega konkretnega opisa kaznivega dejanja izpusti del, ki ga šteje za nedokazanega, povsem dopustno. Za takšno svojo odločitev mora seveda navesti tehtne razloge. Možnost sodišča, da posega v opis dejanja z dodajanjem besedila, zlasti zakonskih znakov kaznivega dejanja, ker oceni, da bi bilo dejanje (oziroma le del širšega dejanja) primerno drugače pravno opredeliti, pa je majhna. Sodna praksa trdno stoji na stališču, da je dopustnost posegov sodišča treba razlagati restriktivno, zato je neutemeljen zgolj posplošen očitek tožilstva sodišču prve stopnje, da bi slednje lahko samo nekoliko spremenilo opis dejanja in bi še vedno bila podana objektivna identiteta obtožbe in sodbe.

Sodišče prve stopnje je samo spremenilo pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, ko je namesto enega kaznivega dejanja izsiljevanja v kvalificirani obliki, ki obsega tudi poskus, dejanje opredelilo kot dve kaznivi dejanji izsiljevanja v kvalificirani obliki in poskus kaznivega dejanja izsiljevanja. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje na načelni ravni ni nepravilno, zlasti še, ker je sodišče prve stopnje izpustilo precejšnji del očitkov, ki segajo v leto 2015 ter je tako nastala časovna vrzel, ki je opravičevala ločen očitek poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja. Je pa takšno postopanje sodišča prve stopnje povzročilo zaplet pri opisu kaznivega dejanja oziroma dejanj, saj je bila obtožba koncipirana kot eno kaznivo dejanje, katerega posamezne dele je potrebno brati in razlagati v povezavi s celotnim opisom in ne izolirano vsak del posebej. Upoštevaje slednje se izkaže kot utemeljena pritožbena graja tožilstva v zvezi z izpuščenimi očitki z dne 24. 3., 31. 3. in 6.-7. 4. 2016, da ti očitki namreč vsebujejo grožnje, a slednje niso bile usmerjene le v ustrahovanje in vznemirjanje C. C., temveč izrečene z namenom izročitve 250.000 EUR. Kajti tudi te grožnje je potrebno ocenjevati v povezavi s celotnim opisom kaznivega dejanja, konkretno predhodnim opisom, ki se nanaša na obtoženčevo zahtevo po 250.000 EUR (očitki v obtožbi od januarja 2016 dalje). Ker je sodišče prve stopnje te očitke zmotno presojalo izolirano od prej opredeljene celote ter glede na konkreten opis štelo, da vsebujejo le opis kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ki se preganja na predlog oškodovanca, pri čemer slednji za tovrstno kaznivo dejanje predloga za pregon ni podal, se zaradi takšnega stališča, da ne obstoji procesna predpostavka za kazenski pregon, niti ni spuščalo v skrbno presojo izvedenih dokazov v smeri dokazanosti teh očitkov obtožencu kot dela (poskusa) kaznivega dejanja izsiljevanja.