TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijani I. in III. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 5.611,20 EUR, in sicer 4.902,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.7.2012 do plačila, znesek 708,99 EUR pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.10.2016 do plačila, v 15 dneh. V preostalem delu, to je za znesek 2.805,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.7.2012 se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 121,32 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

II. Tožeča stranka je toženi stranki dolžna povrniti pritožbene stroške v znesku 485,10 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Sodišče mora izvedensko mnenje - upoštevajoč ostale ugotovljene relevantne okoliščine - kritično presoditi, tudi sicer pa je naloga sodišča (in ne izvedenca), da oceni (so)odgovornost udeležencev.

Vsak ukrep, ki bi bil usmerjen v varnejše delo, bi na splošno povečal varnost delavcev, kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje, in to ne glede na to, ali so posamezni ukrepi izrecno zakonsko predpisani. Toženi stranki je zato mogoče očitati, da ni zagotovila varnega dostopa in zadrževanja na delovnem območju ter da je dopustila, da je v nevarno območje vstopil delavec brez ustrezne opreme, delovna oprema pa ni bila nameščena in uporabljena, da bi se odvrnila nevarnost za poškodbe delavcev.