Zakon o menici (ZM)

728.

U K A Z

Na podlagi 6. točke 74. člena ustave v zvezi s 7. členom zakona o Prezidiju Ljudske skupščine FLRJ razglaša predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine FLRJ zakon o menici, ki sta ga sprejela Zvezni svet in Svet narodov Ljudske skupščine FLRJ in ki se glasi:

Z A K O N
O MENICI

PRVI DEL

Trasirana menica

I. poglavje

Izdaja in oblika trasirane menice

1. člen

Trasirana menica obsega:

1)

označbo, da je menica napisano v samem besedilu listine v jeziku, v katerem je menica sestavljena;

2)

nepogojno nakazilo, naj se plača določena vsota denarja;

3)

ime tistega, ki naj plača (trasat);

4)

navedbo dospelosti;

5)

kraj, kjer je treba plačati;

6)

ime tistega, kateremu ali po čigar odredbi je treba plačati (remitent);

7)

navedbo dneva in kraja izdaje menice;

8)

podpis tistega, ki je izdal menico (trasant).

2. člen

Listina, v kateri ne bi bilo katere koli izmed sestavin, naštetih v prednjem členu, se ne šteje za trasirano menico. Od tega so izvzeti primeri, ki so določeni v naslednjih odstavkih.

Trasirana menica, v kateri ni navedena dospelost, se šteje za menico na vpogled.

Če ni posebne navedbe, se šteje kraj, ki je naveden poleg trasatovega imena, za plačilni kraj in obenem za trasatovo prebivališče.

Trasirana menica, na kateri ni naveden kraj izdaje, se šteje za izdano v kraju, ki je naveden poleg trasantovega podpisa.

3. člen

Trasirana menica se lahko glasi po odredbi trasanta samega.

Izda (trasira) se lahko tudi na trasanta.

Izda (trasira) se lahko na račun tretje osebe.

4. člen

Trasirana menica je lahko plačljiva pri tretji osebi, bodisi v trasatovem prebivališču, bodisi v drugem kraju (domicilirana trasirana menica).

5. člen

V trasirani menici, plačljivi ob vpogledu ali na določen čas po vpogledu, sme trasant odrediti, da se vsota, navedena v njej, obrestuje. V vsaki drugi menici se šteje ta odreditev obresti za nezapisano.

Obrestno mero je treba v menici navesti; če se to ne stori, se šteje, kakor da odredba o obrestih ni napisana.

Obresti teko od dne izdaje menice, če ni navedeno kaj drugega.

6. člen

Če je napisana menična vsota s črkami in številkami, in sicer različno, velja vsota, zapisana s črkami.

Če je napisana menična vsota večkrat s črkami ali večkrat s številkami, velja najmanjša vsota.

7. člen

Čeprav so na menici podpisi oseb, ki so nesposobne, da se menično zavezujejo, ali lažni podpisi, ali podpisi izmišljenih oseb, ali podpisi, ki iz katerega koli drugega razloga ne zavezujejo oseb, ki so podpisale menico, ali ki je v njihovem imenu menica podpisana, to ne vpliva na zavezo ostalih podpisnikov.

8. člen

Kdor se podpiše na menico kot zastopnik drugega, čeprav za to ni bil pooblaščen, je po njej osebno zavezan, če pa je plačal, ima iste pravice, kot bi jih imela dozdevno zastopana oseba. Prav to velja tudi za zastopnika, ki je prekoračil svoje pooblastilo.

9. člen

Trasant je odgovoren za akcept in plačilo menice.

Odgovornosti za akcept se lahko oprosti. Nasprotno pa se šteje vsaka odredba, s katero bi se hotel oprostiti odgovornosti za plačilo, za nezapisano.

II. p o g l a v j e

Indosament

10. člen

Vsaka menica se lahko prenese z indosamentom, tudi če ni izrečno trasirana po odredbi.

Če zapiše trasant v menici besede »ne po odredbi« ali drug izraz, ki pomeni isto, se menica prenese lahko samo v obliki in z učinkom navadnega odstopa (cesije).

Menica se lahko indosira tudi trasatu samemu, najsi jo je akceptiral ali ne, trasantu ali kateremu koli drugemu zavezancu. Te osebe jo lahko dalje indosirajo.

11. člen

Indosament mora biti nepogojen. Vsak pogoj, ki bi bil postavljen, se šteje za nezapisanega.

Delni indosament je ničen.

Indosament na prinosilca velja za indosament in blanko.

12. člen

Indosament se mora napisati na menico ali na list, ki je zvezan z njo (alonž), indosant ga mora podpisati.

Ni treba, da navaja indosament koristnika, lahko pa sestoji tudi iz samega podpisa indosanta (indosament in blanko). V tem zadnjem primeru mora biti indosament, da je veljaven, napisan na hrbtu menice ali na alonži.

13. člen

Z indosamentom se prenašajo vse pravice, ki izvirajo iz menice.

Če indosament ni izpolnjen (blanko), sme imetnik menice:

1)

izpolniti indosament in blanko bodisi s svojim imenom, bodisi z imenom druge osebe;

2)

menico dalje indosirati blanko ali na ime druge osebe;

3)

kar predati menico tretji osebi, ne da bi izpolnil indosament in blanko in ne da bi postavil nov indosament.

14. člen

Indosant je odgovoren za akcept in plačilo menice, razen če ni v indosamentu odrejeno drugače.

Prepovedati sme, da se menica dalje indosira; v tem primeru ni odgovoren osebam, ki se jim menica pozneje indosira.

15. člen

Kdor ima menico v rokah, se šteje za njenega zakonitega imetnika, če dokaže svojo pravico z nepretrgano vrsto indosamentov. To velja tudi, če je poslednji indosament in blanko (tretji odstavek 11. člena tega zakona). Kolikor zadeva to dokazovanje, se štejejo prečrtani indosamenti, kakor da jih ni. Če pride za indosamentom in blanko drug indosament, se šteje, da je pridobil podpisnik tega drugega indosamenta menico z indosamentom in blanko.

Če je komu po kakršnem koli dogodku prešla menica, jo mora tisti, ki jo ima in ki je svojo pravico dokazal, kakor je predpisano v prejšnjem odstavku, izročiti samo, če jo je pridobil nepošteno ali pa je, ko jo je pridobil, ravnal z veliko malomarnostjo.

16. člen

Osebe, od katerih se zahteva, da izpolnijo svoje zaveze iz menice, ne morejo uveljaviti zoper njenega imetnika ugovorov, ki so utemeljeni v njihovih osebnih razmerjih s trasantom ali s kakšnim prejšnjim imetnikom menice, razen če ni sedanji imetnik menice ravnal, ko jo je pridobil, zavestno v dolžnikovo škodo.

Če se menica, ki je bila ob času izdaje nepopolna, pozneje izpolni v nasprotju s sklenjenim sporazumom, se kršitev tega sporazuma ne more ugovarjati imetniku menice, razen če je ni pridobil nepošteno ali če je takrat, ko jo je pridobil, ravnal z veliko malomarnostjo.

17. člen

Če ima indosament pripombo »vrednost za izterjavo«, »za inkaso«, »kot pooblastilo« ali kakršno koli drugo pripombo, ki pomeni naročilo, lahko imetnik menice izvaja vse pravice, ki izvirajo iz nje, indosirati pa sme menico le kot prenos pooblastila.

Menični zavezanci smejo uveljaviti v takem primeru zoper imetnika menice samo tiste ugovore, ki se smejo uveljaviti zoper indosanta.

Naročilo, ki se sestoji v indosamentu iz prvega odstavka tega člena (indosament - pooblastilo), ne ugasne zaradi smrti tistega, ki je nalog dal, niti ne, če nastopi njegova opravilna nesposobnost.

18. člen

Če je v indosamentu pripomba »vrednost za varnost«, »vrednost za zastavo« ali kakršna koli druga pripomba, ki pomeni zastavitev, sme izvajati imetnik menice, vse pravice, ki izvirajo iz menice, vendar sme menico indosirati samo kot prenos pooblastila.

Menični zavezanci ne morejo uveljaviti v takem primeru zoper imetnika menice ugovorov, ki so utemeljeni v njihovih osebnih razmerjih z indosantom, razen če ni ravnal imetnik, ko je pridobil menico, zavestno v dolžnikovo škodo.

19. člen

Indosament, napisan po dospelosti, ima isti učinek kakor indosament pred dospelostjo. Vendar pa ima indosament, postavljen po protestu zaradi neplačila ali po preteku roka, določenega za napravo tega protesta, samo učinek navadnega odstopa.

Dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da je bil nedatirani indosament postavljen pred pretekom roka, določenega za napravo protesta.

III. poglavje

Akceptiranje

20. člen

Imetnik trasirane menice, pa tudi tisti, ki jo samo ima v rokah, jo sme predložiti trasatu prav do dospelosti zaradi akceptiranja v njegovem prebivališču.

21. člen

V vsaki trasirani menici lahko trasant odredi, da se mora predložiti zaradi akceptiranja, in za to navede rok ali pa ga ne navede.

Trasant lahko tudi prepove predložitev menice v akceptiranje, razen če ni to trasirana menica, plačljiva pri tretji osebi ali v drugem kraju, kakor v kraju, v katerem prebiva trasat, ali če ni trasirana menica na določen čas po vpogledu.

Trasant lahko prav tako odredi, da se menica ne sme predložiti zaradi akceptiranja pred določenim časom.

Tudi vsak indosant lahko odredi, da se mora trasirana menica predložiti zaradi akceptiranja, ter določi za to rok ali ne, razen če ni trasant v njej prepovedal predložitev zaradi akceptiranja.

22. člen

Menica, trasirana na določen čas po vpogledu, se mora predložiti zaradi akceptiranja v enem letu od dneva izdaje.

Trasant lahko ta rok skrajša ali pa odredi daljšega.

Te roke smejo indosanti skrajšati.

23. člen

Trasat lahko zahteva, da se mu predloži menica še enkrat naslednji dan po prvi predložitvi zaradi akceptiranja. Na to, da se tej zahtevi ni ugodilo, se smejo sklicevati prizadete osebe samo, če je ta zahteva zapisana v protestu.

Imetnik ni dolžan, pustiti menico, predloženo zaradi akceptiranja, v trasatovih rokah.

24. člen

Akcept se piše na samo menico. Izraža se z besedo »priznam«, »sprejeta« ali z drugo besedo, ki pomeni isto; akcept podpiše trasat. Tudi sam trasatov podpis na licu menice velja za akcept.

Če je trasirana menica plačljiva na določen čas po vpogledu ali če jo je treba predložiti na podlagi posebne odredbe zaradi akceptiranja v določenem roku, mora biti akcept datiran z dnem, ko se je dal, razen če imetnik menice ne zahteva, da se datira z dnem, ko je menico predložil zaradi akceptiranja. Če se akcept ne datira, mora dati imetnik menice, da obdrži svoje regresne pravice zoper indosante in trasanta, to opustitev ugotoviti s pravočasno napravljenim protestom.

25. člen

Akcept mora biti nepogojen, vendar ga sme trasat omejiti na del menične vsote.

Vsaka druga oddaljitev od meničnih sestavin, obsežena v akceptu, je enaka odklonitvi akcepta. Vendar je akceptant zavezan po vsebini svojega akcepta.

26. člen

Če ni navedel trasant v menici kot plačilni kraj kraja trasatovega prebivališča, ampak drugi kraj, ne da bi bil imenoval osebo, ki naj plača (domiciliat), sme navesti trasat to osebo ob akceptu. Če se to ne stori, se šteje, da se je akceptant zavezal, sam plačati v plačilnem kraju.

Če je menica plačljiva v trasatovem prebivališču, lahko navede trasat v akceptu naslov v tem kraju, kjer naj se plača (plačilno mesto).

27. člen

Z akceptom se trasat zaveže, plačati menico ob dospelosti.

Če se menica ne plača, je imetnik, najsi bi bil to trasant sam, na podlagi menice upravičen za neposredno tožbo zoper akceptanta za vse, kar se sme zahtevati po 47. in 48. členu tega zakona.

28. člen

Šteje se, da je trasat odklonil akceptiranje menice, če je že napisan akcept prečrtal, preden je menico vrnil. Dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da je bil akcept prečrtan, preden je bila menica vrnjena.

Vendar pa je trasat, če je pismeno obvestil imetnika menice ali kakega podpisnika o tem, da je menico akceptiral, proti njim zavezan po vsebini danega akcepta.

IV. p o g l a v j e

Aval

29. člen

Plačilo menice se da zavarovati za vso menično vsoto ali za določen njen del z avalom (menično poroštvo).

To zavarovanje da lahko tretja oseba, pa tudi oseba, ki je menico že podpisala.

30. člen

Aval se daje na menici ali na alonži; podpiše ga avalist.

Aval se izraža z besedama »per aval«, »kot porok« ali s katerim koli drugim izrazom, ki pomeni isto.

Za aval zadostuje podpis na licu menice, razen če ne gre za trasatov ali trasantov podpis.

Iz avala mora biti razvidno, za koga je dan. Če to ni razvidno, velja, da je dan za trasanta.

31. člen

Avalist je odgovoren prav tako, kakor tisti, za katerega je porok.

Njegova zaveza velja tudi, če je zaveza, za katero je porok, nična iz katerega koli drugega razloga razen zaradi formalne pomanjkljivosti.

Če plača menico, pridobi avalist pravice iz menice zoper tistega, za katerega je bil porok, kakor tudi zoper tiste, ki so temu po menici odgovorni (regresna pravica).

V. p o g l a v j e

Dospelost

32. člen

Menica se lahko izda:

na vpogled,

na določen čas po vpogledu,

na določen čas po dnevu izdaje,

na določen dan.

Nične so menice, v katerih je dospelost drugače določena, kakor tudi menice z več dospelostmi.

33. člen

Menica po vpogledu je plačljiva, kakor hitro se predloži. Predložiti jo je treba v plačilo v enem letu od dne izdaje. Trasant sme ta rok skrajšati ali odrediti daljšega. Te roke smejo indosanti skrajšati.

Trasant sme odrediti, da po vpogledu plačljiva menica ne sme biti predložena v plačilo pred določenim časom. V takem primeru začne teči rok za predložitev šele od tega časa.

34. člen

Dospelost menice na določen čas po vpogledu se izračuna po dnevu akcepta ali po dnevu protesta.

Če protest ni napravljen, se šteje glede akceptanta, da je postavljen nedatirani akcept zadnji dan roka, določenega za predložitev zaradi akceptiranja.

35. člen

Menica, ki se glasi na en mesec ali na več mesecev po dnevu izdaje ali po dnevu vpogleda, dospe na ustrezni dan tistega meseca, v katerem se mora plačati. Če v tem mesecu ni ustreznega dneva, dospe menica zadnji dan tega meseca.

Če se glasi menica na en mesec ali na več celih mesecev in na pol meseca od dneva izdaje ali po vpogledu, se računajo najprej celi meseci.

Če je dospelost odrejena na začetek, na polovico (sredi januarja, sredi februarja itd.), ali na konec meseca, je treba razumeti s tem izrazom prvi, petnajsti ali zadnji dan meseca.

Izraza »8 dni« ali »15 dni« ne pomenita enega ali dveh tednov, ampak celih 8 ali 15 dni.

Izraz »pol meseca« pomeni 15 dni.

36. člen

Če je menica plačljiva na določen dan v takem kraju, kjer ne velja isti koledar, ki velja v kraju izdaje, se šteje, da je dan dospelosti odrejen po koledarju, ki velja v plačilnem kraju.

Če se trasira menica, plačljiva na določen čas od dneva izdaje, med dvema krajema, katerih koledarja sta različna, se preračuna dan izdaje na dan, ki mu ustreza v koledarju plačilnega kraja, in potem se določi dospelost. Roki za predložitev menic se računajo po predpisih prejšnjega odstavka.

Ti predpisi se ne uporabljajo, če je razvidno iz kake posebne odredbe v menici ali iz bistvenih sestavin menice, da se je nameravalo kaj drugega.

VI. p o g l a v j e

Plačilo

37. člen

Menica, plačljiva na določen dan ali na določen čas po dnevu izdaje ali po dnevu vpogleda, se mora predložiti v plačilo ali na sam plačilni dan ali pa na enega od dveh delavnikov, ki prideta takoj za njim.

Če se predloži menica kakemu zavodu za obračunavanje, se šteje za predloženo v plačilo.

38. člen

Ko trasat plača menico, sme zahtevati od imetnika, naj mu jo izroči s potrdilom na njej, da je plačana.

Imetnik menice ne sme odkloniti delnega plačila.

Ob delnem plačilu sme trasat zahtevati, da se to plačilo zaznamuje na menici in da se mu izda o njem pobotnica.

39. člen

Imetnik menice se ne more prisiliti, da sprejme plačilo pred dospelostjo menice.

Če plača trasat menico pred dospelostjo, jo plača na svojo lastno nevarnost in škodo.

Kdor plača menico ob dospelosti, je veljavno prost zaveze, razen če ni pri tem na njegovi strani zlega namena ali velike malomarnosti. Preizkusiti mora, ali je vrsta indosamentov pravilna, ne pa tudi, ali so podpisi indosantov pristni.

40. člen

Če je plačljiva menica v denarju, ki v plačilnem kraju ni v tečaju, se sme plačati menična vsota z denarjem, ki je tu v tečaju, in sicer po vrednosti, ki jo ima na dan dospelosti. Če je dolžnik v zamudi, sme imetnik menice izbirati in zahtevati, da se menična vsota izplača z domačim denarjem po tečaju, ki velja na dan dospelosti ali na plačilni dan.

Vrednost tujega denarja se določi po običajih, ki veljajo v plačilnem kraju. Vendar pa trasant lahko odredi, da se obračuna vsota, ki jo je treba plačati, po tečaju, odrejenem v menici.

Ti predpisi se ne uporabljajo, če je trasant odredil, da se mora plačati prav v denarju, navedenem v menici (odredba efektivnega plačila v tujem denarju).

Predpisi drugega in tretjega odstavka tega člena se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju z veljavnimi valutnimi in deviznimi predpisi.

Če je navedena menična vsota v denarju, ki ima isto ime, vendar pa različno vrednost v državi, kjer je bila menica izdana, in v tisti kjer naj se plača, se šteje, da je mišljen denar plačilnega kraja.

41. člen

Če se ne predloži menica v plačilo v roku, ki je določen v 37. členu tega zakona, sme položiti vsak dolžnik menično vsoto pri rednem sodišču prve stopnje plačilnega kraja, če tega ni, pa pri pristojnem upravnem organu občinske skupščine, ob stroških in na nevarnost in škodo imetnika menice.

VII. poglavje

Regres zaradi neakceptiranja in zaradi neplačila

42. člen

Časovnica