TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni:

- v I. točki izreka tako, da se ugovoru dolžnika ugodi, sklep o izvršbi opr. št. I 416/2017 z dne 2. 11. 2017 in opravljena izvršilna dejanja razveljavijo, predlog za izvršbo zavrne in izvršba ustavi

- v II. točki izreka tako, da je upnik dolžan dolžniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa plačati 215,35 EUR stroškov ugovora z dne 30. 11. 2017, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila

- v III. točki izreka tako, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor.

II. Upnik je dolžan dolžniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa plačati 323,99 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila, v presežnem delu se dolžnikova stroškovna zahteva zavrne.

Ena od materialnih predpostavk za izvršbo, ki mora biti podana že ob izdaji sklepa o izvršbi, je stvarna legitimacija strank. Upnik, ki vloži predlog za izvršbo, mora tako razpolagati z ustrezno listino, ki dokazuje, da je sam upnik terjatve do dolžnika, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu. V skladu s težnjo po učinkoviti izvršbi zakon sicer dopušča tudi izjemo od tega pravila, saj prvi in drugi odstavek 24. člena ZIZ omogočata, da sodišče dovoli izvršbo tudi v korist osebe, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot upnik, oziroma proti osebi, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot dolžnik. Pogoj za odstop od načela formalne legalitete pa je, da upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj, oziroma da je bila obveznost prenesena ali je na drug način prešla na novega dolžnika. Če upnik ne razpolaga s tako listino, se prenos terjatve oziroma obveznosti dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku (prvi in drugi odstavek 24. člena ZIZ).

Drži sicer, da mora upnik po tretjem odstavku 58. člena ZIZ v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. Vendar pa ta določba ne posega v pravilo, da mora sodišče določene predpostavke za izvršbo preveriti že ob izdaji sklepa o izvršbi (t. i. začetne predpostavke), niti v prvi in drugi odstavek člena 24 ZIZ, ki uzakonjata izjemo od načela formalne legalitete. Zakon torej dopušča, da se dovoli izvršba tudi v korist osebe, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot upnik (oziroma zoper osebo, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot dolžnik), vendar pod pogojem, da upnik v izvršilnem predlogu določno označi eno od kvalificiranih listin iz prvega odstavka 24. člena ZIZ, s katero lahko dokaže materialnopravno nasledstvo glede terjatve oziroma obveznosti iz izvršilnega naslova. Če torej ni identitete strank iz izvršilnega predloga in iz izvršilnega naslova, upnik pa tudi ne ravna skladno s 24. členom ZIZ, je predlog za izvršbo nesklepčen in s tem neutemeljen.