Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo...

29. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko o čezmejnem policijskem sodelovanju organov za zatiranje kriminalitete (BHUČPS)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko o čezmejnem policijskem sodelovanju organov za zatiranje kriminalitete (BHUČPS)

Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko o čezmejnem policijskem sodelovanju organov za zatiranje kriminalitete (BHUČPS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 1. februarja 2007.

Št. 001-22-21/07

Ljubljana, dne 9. februarja 2007

dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije

Z A K O N
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MADŽARSKO O ČEZMEJNEM POLICIJSKEM SODELOVANJU ORGANOV ZA ZATIRANJE KRIMINALITETE (BHUČPS)

1. člen

Ratificira se Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko o čezmejnem policijskem sodelovanju organov za zatiranje kriminalitete, podpisan na Brdu pri Kranju 25. oktobra 2006.

2. člen

Besedilo sporazuma se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:(1)

S P O R A Z U M
med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko o čezmejnem policijskem sodelovanju organov za zatiranje kriminalitete

Republika Slovenija in Republika Madžarska (v nadaljevanju pogodbenici) sta se

ob upoštevanju prijateljskih vezi med državama,

da bi v interesu varnosti okrepili ter poglobili sodelovanje organov za zatiranje kriminalitete,

v prepričanju, da bi celovito razvijali sodelovanje na obmejnih območjih in med organi, pristojnimi za izvajanje tega sporazuma,

da bi s pomočjo usklajenih dejavnosti še učinkoviteje delovali proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu,

ob upoštevanju svojih mednarodnih obveznosti ter notranjih zakonov in drugih predpisov,

ocenjujoč rezultate svojega dosedanjega sodelovanja

sporazumeli:

I. poglavje

Splošne določbe

1. člen

Področje sodelovanja

1. Z namenom varovanja javnega reda in javne varnosti pogodbenici okrepita sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj (v nadaljevanju: zatiranje kriminalitete), ki so podlaga za izdajo evropskega naloga za prijetje, ter mejnega in prometnega policijskega dela. Pogodbenici sodelujeta v skladu s tem sporazumom, pri čemer upoštevata svoje notranje zakone in druge predpise ter mednarodne obveznosti.

2. Pogodbenica lahko delno ali v celoti odkloni sodelovanje ali postavi pogoje zanj, če to ogroža oziroma krši njeno suverenost, notranjo varnost, javni red ali če je v nasprotju z njenimi notranjimi zakoni in drugimi predpisi.

3. Zaprosilo, ki se nanaša na vojaško ali politično kaznivo dejanje, se ne pošilja oziroma ga ni moč izpolniti. Dejanja ni mogoče šteti za politično kaznivo dejanje, če je pri njegovi storitvi, upoštevajoč vse okoliščine, namen, motiv kaznivega dejanja, način njegove storitve ter predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za storitev, kriminalna narava kaznivega dejanja prevladala nad politično.

4. Sodelovanje ne vsebuje pravne pomoči, ki je v pristojnosti pravosodnih organov pogodbenic.

5. Sodelovanje po tem sporazumu ne vsebuje upravnega sodelovanja organov pogodbenic pri davčnih, pristojbinskih in carinskih upravnih zadevah.

2. člen

Organi za sodelovanje in obmejno območje

1. Policija in drugi organi za zatiranje kriminalitete, ki sodelujejo pri izvajanju tega sporazuma in so v skladu z notranjimi zakoni in drugimi predpisi pogodbenic pooblaščeni za zatiranje kriminalitete ter druge naloge po tem sporazumu (v nadaljevanju: pooblaščeni organi za sodelovanje), so:

a)

za slovensko pogodbenico:

– Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava in njene notranje organizacijske enote ter območne organizacijske enote;

b)

za madžarsko pogodbenico:

– Policija, Mejna straža, službe Carinske in finančne straže, ki opravljajo naloge preiskovanja in preprečevanja kriminala, Služba za notranji nadzor.

2.

Centralne službe za stike pri izvajanju tega sporazuma so:

a)

za slovensko pogodbenico:

– Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava;

b)

za madžarsko pogodbenico:

– Državna glavna policijska kapitanija, Center za mednarodno sodelovanje na področju kriminalitete.

3.

Obmejna območja po tem sporazumu so:

a)

za slovensko pogodbenico:

– območje v krajevni pristojnosti Policijske uprave Murska Sobota;

b)

za madžarsko pogodbenico:

– območje županije Zala,

– območje županije Vas.

4. Pogodbenici se po diplomatski poti nemudoma pisno obvestita o spremembi centralnih služb za stike oziroma pooblaščenih organov za sodelovanje ter obmejnih območij.

II. poglavje

Splošna pravila sodelovanja organov za zatiranje kriminalitete

3. člen

Sodelovanje na podlagi zaprosila

1. Pri izvajanju tega sporazuma pooblaščeni organi za sodelovanje pogodbenic sodelujejo in si pomagajo na podlagi zaprosila.

2. Če ta sporazum ne določa drugače, si pogodbenici zaprosila in odgovore nanje pisno pošiljata in jih sprejemata (sem spada tudi pošiljanje po telefaksu in elektronski telekomunikacijski mreži) prek centralnih služb za stike. V nujnih primerih so zaprosila lahko tudi ustna; ustna zaprosila je treba nemudoma pisno potrditi.

3. Izključno centralne službe za stike pogodbenic lahko izpolnijo zaprosila, pri katerih gre za izmenjavo informacij, ki jih je pooblaščeni organ za sodelovanje zaprošene pogodbenice pridobil z dovoljenjem pravosodnih organov za odkrivanje kaznivega dejanja, za katero se izreka kazen zapora dve leti ali več, od davčnih služb, ponudnika elektronskih komunikacijskih storitev, organov, ki obdelujejo zdravstvene podatke in druge z njimi povezane podatke ter podatke, ki se kvalificirajo kot gospodarska skrivnost (bančna skrivnost, poslovna skrivnost, tajnost vrednostih papirjev, zavarovalniška skrivnost, blagajniška skrivnost).

4. Če je na podlagi zakonov in drugih predpisov pogodbenic za pošiljanje oziroma izpolnitev zaprosila potrebno dovoljenje, odobritev, privolitev oziroma soglasje pravosodnih organov, je dovoljeno izpolniti zaprosilo šele po pridobitvi dovoljenja, odobritve, privolitve oziroma soglasja.

5. Pravosodni organi po tem sporazumu so:

a)

za Republiko Slovenijo: sodišča in državna tožilstva;

b)

za Republiko Madžarsko: sodišča in organi tožilstva.

6. Če pooblaščeni organ za sodelovanje zaprošene pogodbenice nima pooblastil ali ni pristojen za reševanje zaprosila, ga pošlje pristojnemu organu in o tem obvesti organ, ki ga je poslal.

7. Če izpolnitev pod pogoji iz zaprosila ni ali je samo delno mogoča, pooblaščeni organ za sodelovanje ali centralna služba za stike zaprošene pogodbenice o tem nemudoma obvesti organ, ki ga je poslal.

8. Če je ob prejemu zaprosila očitno, da ne bo izpolnjeno v roku, ki je v njem določen, in je v utemeljitvi roka izrecno navedeno, da bi zamuda ogrozila uspešnost postopka pooblaščenega organa za sodelovanje pogodbenice prosilke, mora pooblaščeni organ za sodelovanje ali centralna služba za stike zaprošene pogodbenice navesti rok, v katerem je mogoča izpolnitev zaprosila.

9. Po obvestilu iz sedmega in osmega odstavka pooblaščeni organ za sodelovanje pogodbenice prosilke sporoči, ali naj se zaprosilo kljub temu izpolni. Nato se pooblaščena organa za sodelovanje pogodbenic dogovorita o nadaljnjem reševanju zaprosila.

10. Pri reševanju zaprosil pooblaščeni organi za sodelovanje zaprošene pogodbenice in drugi organi, ki rešujejo zaprosila, ali organi, ki z njimi sodelujejo, ukrepajo v skladu z zaprosilom in v njem navedenimi tehničnimi sredstvi, razen če je to v nasprotju z zakoni in drugimi predpisi zaprošene pogodbenice.

4. člen

Vsebina zaprosila in jezik

1. Če ni s tem sporazumom določeno drugače, zaprosilo vsebuje najmanj:

a)

ime pooblaščenega organa za sodelovanje, ki je zaprosilo poslal;

b)

predmet zaprosila;

c)

opis in pravno kvalifikacijo dejanja, ki je predmet zaprosila;

d)

rok za izpolnitev zaprosila in obrazložitev nujnosti reševanja;

e)

dovoljenje pravosodnih organov, kadar je potrebno;

f)

prošnjo za udeležbo člana pooblaščenega organa za sodelovanje pogodbenice prosilke pri izpolnitvi zaprosila, če to zahteva;

g)

identifikacijske podatke osebe, če so znani, v obsegu, ki je potreben za izpolnitev zaprosila.

2. Pogodbenici pri izvajanju tega sporazuma uporabljata slovenski in madžarski jezik. Pooblaščeni organi za sodelovanje se lahko dogovorijo, da pri svojih stikih uporabljajo drug jezik.

III. poglavje

Oblike sodelovanja

5. člen

Ukrepanje v nujnih primerih

1. Na podlagi zaprosila lahko pooblaščeni organi za sodelovanje pogodbenic v skladu s svojimi notranjimi zakoni in drugimi predpisi za zavarovanje sledi in dokazov na svojem državnem območju ugotavljajo identiteto, na javnem kraju opravijo poostreno kontrolo, opravijo pregled zgradb, objektov, krajev, oblačil, paketov in vozil ter primejo iskano osebo in jo pridržijo.

2. O izvedbi ukrepov iz prejšnjega odstavka je treba nemudoma obvestiti pooblaščeni organ za sodelovanje pogodbenice prosilke.

6. člen

Izmenjava informacij

Za učinkovito zatiranje kriminalitete pooblaščeni organi za sodelovanje pogodbenic na podlagi zaprosila pošljejo zlasti:

a)

podatke o osebah, udeleženih v organiziranem kriminalu, informacije, ki se nanašajo na povezave storilcev s kaznivim dejanjem, o organiziranih kriminalnih združbah in skupinah kriminalcev, značilnem obnašanju storilcev in skupin, o kaznivih dejanjih, ki so v pripravi ali so ostala pri poskusu ali so bila storjena, zlasti pa informacije o času, kraju in načinu storitve dejanja, napadenih objektih, posebnih okoliščinah in izvedenih ukrepih, kadar je to potrebno, za zatiranje kriminalitete;

b)

informacije o metodah in novih oblikah mednarodnega kriminala;

c)

informacije o izsledkih kriminalističnih, kriminoloških raziskav in drugih raziskav, o praksi, delovnih metodah in uporabi sredstev pri preiskavah z namenom njihovega izboljšanja;

d)

informacije o predmetih ali vzorcih predmetov, s katerimi so bila storjena kazniva dejanja ali so na njih sledi kaznivega dejanja, so bili uporabljeni ali namenjeni kot sredstva pri storitvi kaznivega dejanja ali izvirajo iz njega;

e)

informacije o veljavni pravni ureditvi v zvezi s kaznivimi dejanji po tem sporazumu;

f)

informacije o premoženjski koristi, pridobljeni s kaznivim dejanjem ali zaradi njega.

7. člen

Pošiljanje informacij brez zaprosila

Pooblaščeni organi za sodelovanje pogodbenic lahko v posameznih primerih tudi brez zaprosila pošiljajo informacije, ki jih potrebujejo pooblaščeni organi za sodelovanje druge pogodbenice za zatiranje kriminalitete in odvrnitev nevarnosti, ki ogroža javni red in javno varnost.

8. člen

Neposredna izmenjava informacij

1. Pošiljanje zaprosil in odgovarjanje nanje lahko potekata neposredno med pooblaščenimi organi za sodelovanje, če:

a)

za informacijo prosijo pooblaščeni organi za sodelovanje, pristojni v obmejnem območju, ta pa se nanaša izključno na obmejno območje, ali

b)

bi izmenjava informacij prek centralnih služb za stike povzročila zamudo, ki bi ogrozila interese postopka ali uspešno izpolnitev zaprosila.

2.

Šteje se, da se informacija nanaša na obmejno območje, zlasti če se podatki nanašajo na:

a)

osebo iz zaprosila, katere prebivališče (kraj prebivanja) je na obmejnem območju, ali se domneva, da se v času zaprosila tam zadržuje;

b)

dejavnost obravnavane osebe v obmejnem območju;

c)

predmet, za katerega se domneva, da je v obmejnem območju;

d)

sedež pravne osebe v obmejnem območju in njeno dejavnost.

3. Neposredna izmenjava informacij iz prvega in drugega odstavka vsebuje zlasti:

a)

ugotavljanje in potrditev identitete oseb, kraja in naslova prebivališča;

b)

ugotavljanje obstoja, veljavnosti in omejitev vozniških dovoljenj, dovoljenj za vodno in zračno plovbo;

c)

dajanje identifikacijskih podatkov motornih vozil (registrska številka, številka šasije, številka motorja);

d)

ugotovitev identitete in iskanje lastnika (upravljavca) ali uporabnika motornih vozil ter vodnih in zračnih plovil;

e)

ugotovitev obstoja orožnih listin, njihove veljavnosti in omejitev;

f)

ugotovitev lastnika, naročnika in uporabnika elektronske telekomunikacijske terminalne opreme;

g)

poizvedbe o predmetih in vzorcih;

h)

iskanje oseb s posebnim strokovnim znanjem.

9. člen

Skupna analiza javne varnosti

Pogodbenici si redno izmenjavata informacije in analize razmer na področju kriminalitete, javnega reda in javne varnosti. Po potrebi skupaj analizirata osrednja vprašanja o razmerah na področju kriminalitete in njenem preprečevanju ter se dogovorita o potrebnih posebnih ukrepih.

10. člen

Iskanje oseb in predmetov

1. Pooblaščeni organi za sodelovanje pogodbenic si na zaprosilo v skladu s svojimi notranjimi zakoni in drugimi predpisi pomagajo pri iskanju osebe ali predmeta na neznanem kraju oziroma pri ugotavljanju identitete neznanih oseb ali trupel.

2. Na zaprosilo pogodbenice prosilke lahko pooblaščeni organ za sodelovanje zaprošene pogodbenice razpiše tiralico. Če pogoji za razpis tiralice iz katerega koli razloga ne obstajajo več, vključujoč tudi prijetje iz tretjega odstavka, se tiralica nemudoma prekliče.

3. O prijetju osebe, ki je bilo opravljeno na podlagi razpisane tiralice na zaprosilo pogodbenice prosilke na območju zaprošene pogodbenice, je treba nemudoma obvestiti centralno službo za stike pogodbenice prosilke.

11. člen

Čezmejno tajno opazovanje

1. Pooblaščeni organi za sodelovanje pogodbenic so pri preiskovanju na svojem državnem območju pooblaščeni nadaljevati tajno opazovanje na območju druge pogodbenice, če gre za osebo, ki je osumljena udeležbe v organizirani kriminalni skupini ali storitve naklepnega kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen najmanj pet let zapora, ali osebo, ki je povezana z njo ali se pripravlja, da bo navezala stik z njo, če je centralna služba za stike slednje odobrila na podlagi predhodno poslanega zaprosila. Za dovoljenje se lahko postavijo pogoji.

2. Ob sumu kaznivih dejanj iz prejšnjega odstavka lahko pooblaščeni organi za sodelovanje pogodbenic tajno opazujejo osebo, ki je povezana s storilcem, če je mogoče utemeljeno sklepati, da bi s pomočjo te osebe identificirali ali odkrili storilca ali bi jih privedla do storilca.

3. Na zahtevo pooblaščenega organa za sodelovanje zaprošene pogodbenice je treba nadaljevanje tajnega opazovanja nemudoma prepustiti pooblaščenemu organu za sodelovanje zaprošene pogodbenice. Pogodbenici si na zaprosilo lahko vzajemno pomagata pri tajnem opazovanju.

4. Dovoljenje za tajno opazovanje velja za celotno območje pogodbenic. Pri tajnem opazovanju se skupna državna meja pogodbenic lahko prestopi tudi zunaj mejnih prehodov in obratovalnega časa.

5. Če bi zaradi zamude nastala nevarnost ali bili ogroženi interesi zatiranja kriminalitete, se tajno opazovanje lahko izvaja tudi brez predhodnega dovoljenja iz prvega odstavka. V tem primeru se ob prestopu državne meje nemudoma obvesti pristojni pooblaščeni organ za sodelovanje zaprošene pogodbenice. Zaprosilo se potem nemudoma pošlje centralni službi za stike zaprošene pogodbenice. V zaprosilu se navedejo razlogi za prestop državne meje brez predhodnega dovoljenja.

6. Pristojna pooblaščena organa za sodelovanje iz prejšnjega odstavka sta:

a)

za slovensko pogodbenico:

– Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava;

b)

za madžarsko pogodbenico:

– Glavna državna policijska kapitanija.

7. Tajno opazovanje iz petega odstavka je treba prekiniti takoj, če to zahteva pooblaščeni organ za sodelovanje zaprošene pogodbenice ali če dovoljenje, potrebno za izpolnitev zaprosila, ni bilo pridobljeno v petih urah po prestopu državne meje.

8. Tajno opazovanje se lahko izvaja samo pod temi pogoji:

a)

uradnik izvaja tajno opazovanje skladno s tem členom in notranjimi zakoni in drugimi predpisi tiste pogodbenice, na območju katere deluje, poleg tega ravna skladno z navodili krajevno pristojnega pooblaščenega organa za sodelovanje;

b)

razen v primeru iz petega odstavka mora imeti uradnik, ki izvaja tajno opazovanje, pri sebi dokument, ki potrjuje, da je bilo tajno opazovanje dovoljeno;

c)

uradnik, ki izvaja tajno opazovanje, mora biti vedno zmožen izkazati, da opravlja uradno nalogo;

d)

uradnik, ki izvaja tajno opazovanje, ne sme vstopiti v zasebno stanovanje ali v prostore, ki niso javno dostopni, lahko pa vstopi v prostore za delo, obratovalne in poslovne prostore, ki so javno dostopni med delovnim časom;

e)

uradnik, ki izvaja tajno opazovanje, pripravi poročilo za centralno službo za stike zaprošene pogodbenice;

f)

če so za izvajanje tajnega opazovanja potrebna tudi tehnična sredstva, se smejo uporabljati, če to dovoljujejo zakoni in drugi predpisi zaprošene pogodbenice. V zaprosilu iz prvega odstavka se navedejo tehnična sredstva, ki se bodo uporabljala za tajno opazovanje;

g)

pri uporabi vozil za tajno opazovanje veljajo prometni predpisi zaprošene pogodbenice.

12. člen

Čezmejno zasledovanje (zasledovanje po vroči sledi)

1. Pooblaščeni organ za sodelovanje pogodbenice prosilke lahko brez predhodnega dovoljenja druge pogodbenice nadaljuje zasledovanje osebe na območju zaprošene pogodbenice, če je ta oseba na območju pogodbenice prosilke storila ali poskusila storiti kaznivo dejanje, ki je podlaga za izdajo evropskega naloga za prijetje, in

a)

so jo pri tem zalotili ali

b)

je na begu iz pridržanja, pripora ali prestajanja zaporne kazni in če bi zamuda zaradi obvestila pooblaščenemu organu za sodelovanje zaprošene pogodbenice močno otežila prijetje storilca oziroma bi močno ogrozila interese zatiranja kriminalitete ter če se domneva, da pooblaščeni organ za sodelovanje zaprošene pogodbenice ne bi mogel prevzeti zasledovanja v primernem času.

2. V primerih iz prejšnjega odstavka se takoj, ko je mogoče, obvesti pristojni pooblaščeni organ za sodelovanje zaprošene pogodbenice, vendar najpozneje pri prestopu državne meje.

3. Pristojni pooblaščeni organi za sodelovanje iz prejšnjega odstavka so:

a)

za slovensko pogodbenico:

– Policijska uprava Murska Sobota;

Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko o čezmejnem policijskem sodelovanju organov za zatiranje kriminalitete (BHUČPS)

Časovnica