TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob reševanju pritožbe okrajne državne tožilke se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti spremeni tako, da se zoper obdolžene A. A., B. B. in C. C. (osebni podatki kot v prvostopni sodbi), za kaznivi dejanji, opisani pod točko II in IV/1 izreka napadene sodbe, po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku

z a v r n e o b t o ž b a ,

da so:

1. A. A., B. B. in C. C. 26. 11. 2011 v Mariboru, kot sostorilci z zavestnim sodelovanjem pri storitvi, z namenom, da bi si pridobili protipravno premoženjsko korist, spravili E. E. in F. F. z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ju s tem zapeljali, da sta v škodo svojega premoženja kaj storili, ko so jima v pisni zadolžnici z dne 26. 11. 2011 lažnivo zatrjevali, da jima bodo denar, če jim ga bosta posodili, vrnili v dogovorjenih rednih mesečnih obrokih v zneskih 500,00 EUR, pri čemer je prvi obrok zapadel v plačilo 26. 12. 2011, s čimer so E. E. in F. F. zapeljali, da sta jim posodili 34.400,00 EUR, A. A. ter B. B. in C. C. pa kljub takšnemu pisnemu dogovoru že ob sklenitvi le-tega niso imeli namena vrniti, saj je bila zgolj B. B. redno zaposlena, C. C. in A. A. pa ne, in so tako vedeli, da nimajo zadostnih prihodkov in sredstev za izpolnitev obveznosti, ter niso poravnali niti enega mesečnega obroka, s tem pa so si na škodo E. E. in F. F. pridobili protipravno premoženjsko korist v višini 34.400,00 EUR;

2. A. A. v Mariboru z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, spravil koga z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga s tem zapeljal, da je ta v škodo svojega premoženja kaj storil, ko je:

od 3. 8. 2011 do 4. 8. 2011 E. E. in F. F. lažno prikazoval, da jima bo uredil vse potrebno za izvedbo električnih in vodovodnih instalacij v stanovanjski hiši ter jima obljubil, da bo denar za izvedbo opisanih del izročil električarju in vodovodarju G. G. ter je s tem E. E. in F. F. pregovoril in zapeljal, da sta mu izročili 18.000,00 EUR, ki jih je nato izročil omenjenemu električarju in vodovodarju, pri čemer pa že ob sklenitvi ustnega dovora ni imel namena za E. E. in F. F. pri električarju in vodovodarju urediti vse potrebno za izvedbo električnih in vodovodnih del, saj je pri električarju in vodovodarju za svoje lastne namene vzel material in del izročenega denarja, pri njem pa pustil zgolj 1.750,00 EUR in, kljub večkratnim pozivom na vrnitev izročenega zneska s strani E. E. in F. F., izročene vsote denarja ni vrnil, s tem pa si je na škodo slednjih pridobil protipravno premoženjsko korist v znesku 16.250,00 EUR;

s tem naj bi obdolženi A. A., B. B. in C. C. pod točko II izreka storili kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika, A. A. pod točko IV/1 izreka storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika.

II. Na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obdolženih ter nagrada in potrebni izdatki njihovih zagovornikov, proračun. Po tretjem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku se oškodovanki E. E. in F. F. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napotita na pravdo.

III. Pritožba okrajne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obdolženih ter nagrada in potrebni izdatki njihovih zagovornikov, proračun.

Ker je glede zgoraj navedenih kaznivih dejanj nastopilo zastaranje kazenskega pregona, je pritožbeno sodišče napadeno sodbo v tem delu spremenilo tako, da je obtožbo zoper obdolžene A. A., B. B. in C. C. za kaznivi dejanji opisani pod točkama II in IV/1 izreka napadene sodbe, skladno s 4. točko 357. člena ZKP, zavrnilo.