TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območnega urada Nova Gorica št. U06103-3912/2014-7 z dne 3.9.2014 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožeča stranka se sklicuje na določbe ZIL-1, konkretno na določbo 59. člena tega zakona in na tej podlagi utemeljuje, da ima pravico do uporabe imena sira „Tolminc“ po pridobljeni kolektivni blagovni znamki kot tudi do uporabe istega imena za sir z označenim geografskim poreklom, pri čemer so lastnosti prvega določene v pravilniku o kolektivni znamki, lastnosti drugega pa določa specifikacija. Prav tako pojasnjuje, da je ime prvega pri certifikacijskem uradu, torej Uradu RS za intelektualno lastnino, zaradi jasnosti spremenila v „Tminc“. Sodišče ugotavlja, da teh okoliščin tožena stranka ni ugotavljala in je zato dejansko stanje v tej smeri nepopolno ugotovljeno.

Tožbeni razlogi zastavljajo vprašanje o razmerju med posameznimi normativnimi predpisi in vprašanje o pomenu registracije blagovne znamke in geografske označbe (enako je tožeča stranka navajala že v izjavi ob tem, ko je bila seznanjena z ugotovljenimi dejstvi in okoliščinami, kot tudi v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo). Dejstvo je namreč, da je postopek registracije namenjen prav temu, da se dopusti registracija, s tem pa tudi uporaba v prometu, le tistih blagovnih znamk in tistih geografskih označb, ki izpolnjujejo pogoje ZIL-1, za kar pa je pristojen Urad RS za intelektualno lastnino. Tudi do teh trditev tožeče stranke se tožena stranka ni opredelila niti preverila upravičenj tožeče stranke, ki, kot zatrjuje, izhajajo iz registrirane blagovne znamke in geografske označbe.