TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zaradi kršitve človekovih pravic v postopku odločanja o osebnih stikih, ki teče pred Centrom za socialno delo Maribor, se zavrže. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 88. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 41/99, 26/01 in 2/04) v delu, v katerem se nanaša na pristojnost iz prvega odstavka 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in 1/89 ter Uradni list RS, št. 64/01), se zavrne.

O zakonitosti posamičnih dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, na podlagi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča (če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo) pristojno sodišče v upravnem sporu. Ustavno sodišče je glede na ureditev upravnega spora po Zakonu o upravnem sporu sprejelo stališče, da upravnega spora ni mogoče šteti za izredno pravno sredstvo v smislu 51. člena ZUstS. To pomeni, da na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS ni mogoče vložiti ustavne pritožbe pred izčrpanjem upravnega spora. Določbo prvega odstavka 106. člena ZZZDR je Ustavno sodišče razveljavilo z odložnim rokom, saj je ocenilo, da obstajajo ustavnopravni razlogi, zaradi katerih je treba dopustiti, da ta zakonska določba (čeprav je protiustavna) do izteka odložnega roka oziroma do uveljavitve nove zakonske ureditve še velja. Enaki razlogi, s katerimi je Ustavno sodišče utemeljilo nadaljnjo uporabo prvega odstavka 106. člena ZZZDR do izteka odložnega roka, utemeljujejo tudi nadaljnjo uporabo določbe 88. člena ZSV v delu, v katerem se nanaša na pristojnost iz prvega odstavka 106. člena ZZZDR. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je pristojnost za odločanje v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami že prenesel na sodišča. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.