TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. in družbe B. zoper: - sklep senata Okrožnega sodišča na Ptuju št. Ks 213/2001 z dne 22. 11. 2001 in - obtožnico Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju št. KT (1) 954/01mag.MŽ - dm z dne 22. 10. 2001 se zavrže. Ustavna pritožba A. A., družbe B. in Č. Č. zoper odredbo Okrožnega sodišča na Ptuju št. Kpd 207/2001 z dne 11. 7. 2001 se zavrže.

Ker pa Ustava na ustavitev postopka tudi v fazi kontrole obtožnice veže ne bis in idem pravne posledice (31. člen) in ker do učinkovitega varstva te ustavne pravice lahko pride samo ob dopustitvi ustavne pritožbe že v tej fazi, je ustavna pritožba ob izpolnjenosti pogojev iz drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču možna tudi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico. Ker pritožnik ni izkazal, da bi mu s pravnomočnostjo obtožnice nastale nepopravljive posledice in da zunajobravnavni senat očitno ni napravil tistega, kar mu nalaga zakon, niso izpolnjeni pogoji za izjemno predčasno obravnavo ustavne pritožbe. Obtožni akt državnega tožilca ni posamični pravni akt, s katerim se odloča o pritožnikovih pravicah oziroma obveznostih, ampak akt stranke v kazenskem postopku. Ker zoper tak akt ustavna pritožba ni dovoljena, jo je bilo treba zavreči. Po stališču Ustavnega sodišča je ustavna pritožba zoper odredbo o hišni preiskavi dopustna šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper sodbo oziroma drugo odločbo, s katero se kazenski postopek končna. Ker pritožniki niso izkazali, da so izčrpali vsaj redno pravno sredstvo, se Ustavnemu sodišču ni bilo treba spuščati v presojo obstoja drugih procesnih predpostavk.