TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 44415/2010 z dne 15. 10. 2015, sodba Višjega sodišča v Ljubljani št. III Kp 44415/2010 z dne 25. 10. 2013 in sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. III K 44415/2010 z dne 20. 11. 2012 se razveljavijo, kolikor se nanašajo na Anesa Selmana, in zadeva se vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

Glede na vsebino kriterijev, ki so jih v obravnavanem primeru določila sodišča za presojo dopustnosti dokazov, pridobljenih v tujini, in glede na stališče sodišč, da je v skladu s temi kriteriji za izvršen nadzor telefonskih pogovorov potrebna sodna odredba, zaradi česar je obstoj sodne odredbe nujen za dopustnost teh dokazov, sta sodni odredbi, na podlagi katerih je bil izveden ukrep, katerega izsledki so bili za pritožnika obremenilni, upošteven dokaz v obravnavanem kazenskem postopku. Po seznanitvi z vsebino teh sodnih odredb bi namreč pritožnik lahko izpodbijal dopustnost uporabe dokazov, pridobljenih na podlagi teh sodnih odredb, v kazenskem postopku zoper njega.    Ker sodišče ni pridobilo konkretno opredeljenih sodnih odredb, na podlagi katerih so bili izvedeni ukrepi, s katerimi je bil pritožnik identificiran, pritožnik ni bil seznanjen z njuno vsebino. Zato ni bila mogoča primerjava med sodnima odredbama in podatki o dejanski izvedbi ukrepa. Šele na tej podlagi bi pritožnik lahko navedel, zakaj naj bi bili dokazi, pridobljeni na podlagi manjkajoči sodnih odredb, nedopustni, in izpodbijal veljavnost (manjkajočih) sodnih odredb po kriterijih, ki so jih za dopustnost t. i. italijanskih dokazov opredelila sama sodišča.    Stališče sodišč, da ni treba pridobiti konkretno opredeljene sodne odredbe, na podlagi katere je bil pridobljen dokaz, ki je bil v kazenskem postopku v Republiki Sloveniji uporabljen zoper pritožnika, pomeni kršitev pritožnikove pravice do obrambe iz prve alineje 29. člena Ustave.    Ker sodišče ni izvedlo dokaza, katerega materialno upoštevnost za dokazovanje alibija je pritožnik izkazal, je kršilo pritožnikovo pravico do izvajanja dokazov v korist obdolženca iz tretje alineje 29. člena Ustave.