TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 69/2000 z dne 20. 7. 2000 v zvezi s sklepoma Okrajnega sodišča v Celju št. D 492/99 ter D 493/99 z dne 28. 10. 1999 se zavrže.

V skladu s prvim odstavkom 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču je ustavno pritožbo treba vložiti v roku šestdesetih dni od vročitve izpodbijanega akta. Pritožnika priznavata, da je ta rok zamujen, sklicujeta pa se na možnost, ki jo vsebuje tretji odstavek 52. člena ZUstS, po katerem lahko Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloči o prepozni ustavni pritožbi. Vendar za tak izjemen in posebno utemeljen primer v obravnavani zadevi ne gre. Predvsem pritožnika zmotno menita, da bi bila ustavna pritožba pravočasna, če bi bila vložena v roku šestdesetih dni od vročitve dopisa državnega tožilca, da ne bo vložil zahteve za varstvo zakonitosti. Predlog državnemu tožilcu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti namreč na tek roka za vložitev ustavne pritožbe ne vpliva, saj ne gre za pravno sredstvo strank. Rok za vložitev ustavne pritožbe je zato začel teči že z vročitvijo sklepa sodišča druge stopnje. Tudi okoliščina, da sta pritožnika zaradi morebitne napake pooblaščenca vložila nedopustno revizijo, ni takšna okoliščina, ki bi utemeljevala sklicevanje na tretji odstavek 52. člena ZUstS, pa tudi po vsebini v obravnavani zadevi očitno ne gre za izjemen in posebno utemeljen primer. Ker je ustavna pritožba prepozna, jo je Ustavno sodišče zavrglo.