TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se razveljavi sodba sodišča prve

stopnje:

I/1) v I/1. točki izreka v delu, v katerem se nanaša na pogodbo

82/4pg3/98 glede pravice reproduciranja in distribuiranja,

I/2) v I/3. točki, I/4. točki in I/5. točki izreka v delu, v katerem

se nanaša na delovni zvezek Igraje v matematiko 7.

I/3) v I/6. točki, II/1. točki, II/2. točki in V. točki izreka v

celoti,

in se zadeva vrne v tem obsegu v novo sojenje sodišču prve stopnje;

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno

odločbo.

r a z s o d i l o :

V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi nerazveljavljeni

del sodbe sodišča prve stopnje.

 

Posledice kršitev pogodbeno dogovorjenih predkupnih pravic, katerih

predmet ni stvar, se v ustaljeni sodni praksi presojajo ob analogni

uporabi 532. člena ZOR, ki ureja predkupno pravico pri prodajni

pogodbi.

1. To določilo v 1. odstavku opredeljuje (med drugim) vsebino

pravnega varstva predkupnega upravičenca, izhajajoč pri tem iz

pravnega položaja predkupnega upravičenca in zavezanca. Tako ne

zadostuje zgolj zahtevek na razveljavitev prenosa, temveč mora

predkupni upravičenec obenem zahtevati tudi, da se stvar pod enakimi

pogoji odstopi njemu.

2. Ena izmed predpostavk zahtevkov za sodno varstvo izključnih

avtorskih pravic je imetništvo teh pravic na strani tožeče stranke

(167. člen ZASP). Tožeča stranka ob zaključku glavne obravnave

13.3.2003 teh pravic na avtorskem delu, ki je bilo predmet založniške

pogodbe 33/3pg/97, ni več imela. Zato ne more uspešno uveljaviti

prepovednih in odstranitvenih zahtevkov iz naslova kršenja njenih

izključnih avtorskih pravic, ki jih je imela po tej pogodbi le do

11.8.2002. Ti zahtevki so že po naravi stvari naravnani na prihodnost

gledano z gledišča zaključka glavne obravnave, saj na primer

prepoved, naložena s sodbo, učinkuje šele s pravnomočnostjo sodbe.

3.Odstopno upravičenje gre pogodbi zvesti stranki v primeru

neizpolnitve (praviloma) zapadle (izjema iz 128. člena ZOR za

konkretni primer ne pride v poštev) pogodbene obveznosti nasprotne

pogodbene stranke (prim. 124. člen in nasl. ZOR). Ena izmed

predpostavk tega enostranskega upravičenja je torej zamuda z

izpolnitvijo obveznosti.

4. Primerni dodatni rok je v interesu dolžnika, ki z njim pridobi še

zadnjo možnost, da svojo obveznost izpolni in s tem ohrani v veljavi

pogodbeno razmerje. Zato: samo, če iz ravnanja dolžnika sledi, da

obveznosti tudi v dodatnem roku ne bo izpolnil, dodatni rok za

izpolnitev nima nobenega smisla in ne varuje nikogar (Stojan Cigoj,

Komentar obligacijskih razmerij, Ljubljana 1984 - 1986, stran 422).

5. Odstopna izjava učinkuje na pogodbeno razmerje, ko jo naslovnik

prejme (prejemna teorija). Takrat šele pogodba preneha (Borislav T.

Blagojevi}, Vrleta Krulj, Komentar zakona o obligacionim odnosima,

Beograd 1983, stran 392). Zato se zdi, da bi moral biti tudi za

presojo o vsebinskem pogoju za učinkovanje Odstopne izjave na sporni

pogodbeni razmerji (t. j. o ravnanju dolžnika, ki nedvomno kaže, da

obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil) zlasti odločilen

časovni okvir ob Odstopni izjavi.