TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sedmi in osmi odstavek 43. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 200/20 in 172/21) nista v neskladju z Ustavo.   Predlagatelj sam nosi svoje stroške postopka z zahtevo.   O preostalem delu zahteve bo Ustavno sodišče odločalo posebej.

Izpodbijana ureditev pomeni poseg v pravico do kandidiranja na lokalnih volitvah. Policisti se morajo pred sprejetjem odločitve o tem, ali bodo kandidirali na lokalnih volitvah, odločiti, ali so za aktivnejše sodelovanje pri uresničevanju lokalne samouprave pripravljeni tvegati izgubo varne zaposlitve in prekinitev poklicne kariere. Varna zaposlitev, ki omogoča karierno napredovanje, je temelj za razvoj posameznikove osebnosti, njegove družbene uveljavitve ter dostojnega življenja. Varna zaposlitev ima pomemben vpliv na posameznikovo premoženje, zasebno življenje in zdravje. Omogoča mu načrtovanje družine, ureditve bivanjskih razmer in uresničitve drugih osebnih načrtov ter mu zagotavlja socialno varnost v primeru nepredvidljivih življenjskih dogodkov. Izpodbijana prepoved je pomembna ovira za uresničevanje pasivne volilne pravice, saj ima jasen in intenziven odvračalni učinek – odvrniti policiste od sprejetja svobodne odločitve za kandidiranje na lokalnih volitvah.   Varstvo pravic drugih je ustavno dopusten cilj za omejitev pravice do kandidiranja policistov na lokalnih volitvah. Policist mora naloge opravljati na strokoven, politično nevtralen in nepristranski način zaradi varstva pravic vseh posameznikov zoper katere in zaradi katerih policija izvaja svoje naloge. Policisti imajo za izvrševanje zakonsko določenih nalog podeljene pristojnosti, ki intenzivno posegajo v posameznikovo svobodo. Najintenzivnejši poseg pa je pristojnost za uporabo prisilnih sredstev, ki je neposredni odraz monopola fizične prisile, s katerim policisti razpolagajo v imenu države. Pri posameznikih oziroma javnosti se ne sme pojaviti dvom, da policija kot celota ali posamezni policisti nalog ne izvršujejo v javno korist. Država je dolžna sprejeti zakonodajo, s katero se preprečuje nastanek pravnih položajev, ki bi policistom omogočali zlorabo podeljenih pooblastil za uveljavitev lastnih političnih ciljev in ki bi v javnosti vzbujali upravičen dvom o politično nevtralni in nepristranski uporabi pristojnosti.   Izpodbijana ureditev je primerna za dosego cilja. Policist je s prevzemom funkcije občinskega svetnika, župana ali podžupana vključen v sprejemanje najpomembnejših političnih odločitev o lokalnih javnih zadevah. S sprejetjem izpodbijane prepovedi je odpravljen položaj, ki bi javnosti lahko vzbujal upravičen dvom o tem, da policisti svojih pooblastil ne izvršujejo v javno korist. Zavarovan je tudi splošni videz nepolitičnosti ter nepristranskosti delovanja policije. Ker je zakonodajalec pravno posledico za politično udejstvovanje predvidel šele na točki, ko je popolnoma jasno, da bo policist opravljal politično funkcijo, izpodbijana ureditev prestane tudi test nujnosti.   Teža posega v pravico policista do kandidiranja na lokalnih volitvah ne pretehta nad pričakovanimi koristmi, ki bodo nastale zaradi varstva pravic drugih. Zaradi pristojnosti, ki jih je država podelila policiji, se v javnosti ne sme pojavljati upravičen dvom o tem, da policija pristojnosti ne uporablja v javno korist. Če policist prevzame politično funkcijo, bi se takšen dvom lahko upravičeno vzpostavil, kar bi lahko povzročilo negativne posledice v družbi.   Policisti in pripadniki oboroženih sil so pri uresničevanju pasivne volilne pravice na lokalnih volitvah v bistveno enakih položajih, saj oboji razpolagajo z monopolom fizične prisile. Javnost pri obeh skupinah javnih uslužbencev upravičeno pričakuje, da monopol fizične prisile uporabljajo strokovno, politično nevtralno in nepristransko. Ker vojaki monopol fizične prisile uporabljajo zlasti navzven, za zaščito zunanje suverenosti države, policisti pa navznoter, za zaščito notranje suverenosti države, drugačno urejanje pasivne volilne pravice pri policistih temelji na razumnem razlogu, stvarno povezanem s predmetom urejanja.   Policisti in drugi uradniki so pri pravnem urejanju pasivne volilne pravice na lokalnih volitvah v bistveno različnih položajih, zato lahko zakonodajalec različno ureja njihove položaje.   Poklicni funkcionarji, ki opravljajo dodatno dejavnost, in nepoklicni lokalni funkcionarji, ki ne smejo opravljati dela policistov, so v bistveno različnih položajih ter jih zakonodajalec lahko različno ureja.   Zakonodajalec mora posege v pasivno volilno pravico urediti izrecno, jasno in določno. Če tega ne stori, je treba zakone razlagati v korist pasivne volilne pravice. Izpodbijano prepoved je treba zaradi morebitnega posega v pravico do izvrševanja mandata ustavnoskladno razlagati na način, da ima pravne učinke zgolj na prihodnje pravne položaje.