TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 553/2003 z dne 27. 10. 2004 se zavrne.

Ustavno sodišče je že odločilo, da ravnanje sodišča, ki stranke ne pozove na dopolnitev tožbe, ni v neskladju z Ustavo, če imata stranki na razpolago mehanizme, da si revizijo zagotovita sami; stranke namreč v postopku nimajo samo pravic, temveč tudi odgovornost, da s svojim ravnanjem v postopku pripomorejo k uresničitvi teh pravic, s tem pa tudi h kvaliteti sodnega varstva in k pospešitvi postopka. Zato Vrhovno sodišče s tem, ko je zavrglo pritožničino revizijo, ne da bi bila pritožnica predhodno pozvana na dopolnitev svoje vloge, ni kršilo njene pravice iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz splošnega načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave). Tudi z vidika enakopravnega obravnavanja strank konkretnega postopka sodišču ni mogoče očitati kršitve 22. člena Ustave, saj stranki v konkretnem postopku glede možnosti, da si zagotovita pravico do revizije, nista bili postavljeni v neenakopraven položaj. Ustava pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva proti drugostopenjski sodni odločbi ne zagotavlja, zato z zavrženjem revizije pritožnici ni mogla biti kršena pravica iz 25. člena Ustave. Na 2. člen Ustave se za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati, saj neposredno ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča zavrnilo. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper sodbo Vrhovnega sodišča ni sprejelo v obravnavo.