TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob reševanju pritožb okrožne državne tožilke in pooblaščenca oškodovane K. K. d.o.o. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti v točki II izreka spremeni tako, da se

zoper obdolženega A. A. (osebni podatki v sodbi sodišča prve stopnje)

po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku

zavrne obtožba,

da je naznanil, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav je vedel, da tako dejanje ni bilo storjeno, in s tem povzročil, da so državi organi začeli ukrepati, s tem, da je dne 11. 8. 2014, ob 7.18 uri, v S., po telefonu naznanil policistom OKC PU, da je v poslovalnici zadruge v S., neznani storilec vlomil v rezervoarje za gorivo bencinske črpalke in po vsej verjetnosti izčrpal neznano količino goriva, s tem naznanil, da je bilo storjeno kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s prvim odstavkom 204. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), čeprav je vedel, da dejanje ni bilo storjeno, saj je izvršitev vlomne tatvine sam uprizoril z namenom prikritja storitve kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 209. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki ga je sam storil in s katerim si je protipravno prilastil blago in denar od prodanega blaga, z naznanilom pa povzročil, da so policisti ukrepali v smislu ogleda kraja kaznivega dejanja in zbiranja obvestil,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje krive ovadbe po četrtem odstavku 283. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

II. Pritožbi okrožne državne tožilke in pooblaščenca oškodovane K. K. d.o.o. se zavrneta kot neutemeljeni ter v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče zavezuje načelo učinkovitosti in ekonomičnosti postopka (15. člen ZKP), zato sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Pravna relevantnost predlaganih dokazov s potrebno stopnjo verjetnosti uspeha ni bila izkazana, sodišče pa predlaganih dokazov ni dolžno izvajati v nedogled in neoziraje na stroške.

Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja krive ovadbe po četrtem odstavku 283. člena KZ-1 izhaja, da naj bi ga obdolženec storil dne 11. 8. 2014. Ob upoštevanju tretjega odstavka 91. člena KZ-1 in drugega odstavka 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) je šestletni zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, potekel 14. 10. 2020.

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da obstaja resen dvom, da naj bi si prav obdolženec protipravno prilastil blago iz zaloge blaga pri oškodovanki oziroma denar od prodanega blaga po specificiranih gotovinskih računih, z gotovostjo pa tudi ni mogoče zaključiti, da naj bi prav obdolženec izvajal vse očitane manipulacije na gotovinskih računih oziroma nepravilna knjiženja, ko tudi sicer glede teh ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali so bila hotena ali nehotena. V kazenskem postopku nosi dokazno breme (upravičeni) tožilec, ki mora obdolženčevo krivdo dokazati z najvišjim dokaznim standardom (onkraj razumnega dvoma) in torej ponuditi toliko in takšne dokaze, ki omogočajo zaključek, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, čemur pa v obravnavani zadevi ni bilo zadoščeno.