TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Zaznamba izvršbe in hipoteka, pridobljena v izvršilnem postopku, sta neločljivo povezani in upnik že s samo zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi pridobi tudi hipoteko. Dejstvo, da poleg zaznambe izvršbe ni bila hkrati vknjižena tudi hipoteka, glede na izrecne zakonske določbe, da se hipoteka pridobi že z vpisom zaznambe izvršbe, ni relevantno, saj vknjižba hipoteke nima konstitutivnega pomena za nastanek hipoteke, ampak ima tak pomen že vpis zaznambe izvršbe. Pridobitev zastavne pravice na nepremičnini pa nedvomno posega v pravice lastnika, zato je izbrisna tožba zoper zaznambo izvršbe dovoljena.

Zemljiškoknjižno sodišče ne sme dovoliti vpisa zaznambe izvršbe na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, oziroma dovoli vpis samo, če je obvestilu izvršilnega sodišča priložen sklep o izvršbi, ki je opremljen s klavzulo pravnomočnosti. Ker je torej zemljiškoknjižno sodišče dolžno preveriti pravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, gre za formalnopravno neveljavnost vpisa, ki jo je mogoče in potrebno uveljavljati s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku, zato izbrisna tožba ni dopustna.

Če tožnika nista bila udeleženca zemljiškoknjižnega postopka (od 1. do 3. točke 132. člena ZZK-1), niti jima udeležba na podlagi 4. točke 132. člena ZZK-1 ne bi bila dovoljena, ali pa bi jima bila dovoljena, vendar udeležbe nista prijavila, ker za sporni zemljiškoknjižni postopek nista vedela, jima je treba dovoliti izbrisno tožbo, čeprav je očitek o vpisu zaznambe izvršbe na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, formalnopravni razlog neveljavnosti, saj jima v zemljiškoknjižnem postopku ni bila zagotovljena pravica do izjave, takšna zaznamba izvršbe pa je tudi materialnopravno neveljavna.