TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Napotilo Okrožnega sodišča v Ljubljani je bilo v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZPPSL, tožeča stranka pa ni ravnala po njem, saj nadaljevanja prekinjenega postopka ni predlagala v petnajstih dneh. ZPPSL sicer neposredno ne določa, da je treba v primeru zamude omenjenega roka tožbo zavreči, vendar taka posledica izhaja iz nastalega pravnega položaja tožeče stranke. Po določbi drugega odstavka 144. člena ZPPSL njena terjatev, tudi če bi bila pravnomočno ugotovljena v tem gospodarskem sporu, ne bi bila upoštevana pri razdelitvi stečajne mase. Zato nima pravnega interesa za vodenje tega gospodarskega spora. Pritožbeno sodišče je zato njeno tožbo utemeljeno zavrglo na podlagi določbe drugega odstavka 181. člena ZPP, ki dovoljuje ugotovitveno tožbo le tedaj, če ima stranka korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja.

Določba prvega odstavka 144. člena ZPPSL najbrž res ni bila dovolj jasna in zato morda tudi ustavno sporna, vendar je to lahko veljalo le do objave sklepov Vrhovnega sodišča, navedenih v 8. točki obrazložitve. Od tedaj dalje ni bilo več nejasnosti, kako razumeti sporno zakonsko določbo. Zakonska določba je poleg tega takšna, da je nedvomno terjala odziv upnika, katerega terjatev je bila v stečajnem postopku prerekana in je prejel napotitveni sklep. Če je bil v negotovosti, kako ravnati, bi se lahko in moral pozanimati, kako zakonsko določbo in na njej temelječ napotitveni sklep razume sodna praksa. Zato v sedanjem času določbe ni mogoče (več) šteti za neustavno zaradi njene nejasnosti.