MSPNJO – Zakon o ratifikaciji Sporazuma med...

84. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Irsko, Italijansko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o izvajanju člena III (1) in (4) Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (MSPNJO)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED KRALJEVINO BELGIJO, KRALJEVINO DANSKO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, IRSKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, EVROPSKO SKUPNOSTJO ZA ATOMSKO ENERGIJO IN MEDNARODNO AGENCIJO ZA ATOMSKO ENERGIJO O IZVAJANJU ČLENA III (1) IN (4) POGODBE O NEŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA (MSPNJO)

Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Irsko, Italijansko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o izvajanju člena III (1) in (4) Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (MSPNJO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. julija 2004.

Št. 001-22-166/04

Ljubljana, dne 23. julija 2004

dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
Republike Slovenije

Z A K O N
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED KRALJEVINO BELGIJO, KRALJEVINO DANSKO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, IRSKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, EVROPSKO SKUPNOSTJO ZA ATOMSKO ENERGIJO IN MEDNARODNO AGENCIJO ZA ATOMSKO ENERGIJO O IZVAJANJU ČLENA III (1) IN (4) POGODBE O NEŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA (MSPNJO)

1. člen

Ratificira se Sporazum med Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Irsko, Italijansko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o izvajanju člena III (1) in (4) Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, sklenjen 5. aprila 1973 v Bruslju.

2. člen

Besedilo sporazuma se v izvirniku v angleškem in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:

Besedilo sporazuma v angleškem jeziku &fbco;binary entityId="a66b64f39-4f9a-4f31-a5fb-dcdfca53526c" type="pdf"&fbcc;

S P O R A Z U M
med Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Irsko, Italijansko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o izvajanju člena III(1) in (4) Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja

(78/164/Euratom)

KER so Kraljevina Belgija, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Irska, Italijanska republika, Veliko vojvodstvo Luksemburg in Kraljevina Nizozemska (v nadaljevanju »države«) podpisnice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (v nadaljevanju »Pogodba«), ki je bila odprta za podpis v Londonu, Moskvi in Washingtonu 1. julija 1968 in je začela veljati 5. marca 1970;

SKLICUJOČ SE, da na podlagi člena IV(1) Pogodbe nobene določbe Pogodbe ni mogoče razlagati tako, da bi bilo to v škodo neodtujljivi pravici vseh pogodbenic, da brez diskriminacije razvijajo raziskovalno delo, proizvodnjo in uporabo jedrske energije v miroljubne namene skladno s členoma I in II Pogodbe;

SKLICUJOČ SE, na dejstvo, da se v skladu s členom IV(2) Pogodbe vse pogodbenice zavezujejo, da bodo v kar največji možni meri olajševale izmenjavo naprav, materialov ter znanstvenih in tehnoloških informacij za miroljubno uporabo jedrske energije in imajo biti pravico pri njej udeležene;

SKLICUJOČ SE NADALJE, da pod pogoji istega odstavka pogodbenice, če je to v njihovi moči, sodelujejo same, ali skupaj z drugimi državami ali mednarodnimi organizacijami tudi pri prizadevanjih za nadaljnji razvoj uporabe jedrske energije v miroljubne namene, zlasti na ozemljih držav pogodbenic, ki nimajo jedrskega orožja;

KER člen III (1) Pogodbe predvideva, da se vsaka pogodbenica, ki nima jedrskega orožja, zavezuje, da bo sprejela varovanje, določeno v sporazumu, o katerem bodo tekla pogajanja in ki bo sklenjen z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (v nadaljevanju »Agencija«) v skladu z njenim Statutom (v nadaljevanju »Statut«) in sistemom varovanja z izključnim namenom preverjati izpolnjevanje s to pogodbo prevzetih obveznosti, da bi se preprečila zloraba miroljubne uporabe jedrske energije za jedrska orožja in druge jedrske eksplozivne naprave;

KER člen III (4) Pogodbe predvideva, da pogodbenice, ki nimajo jedrskega orožja, sklenejo sporazume z Agencijo, da izpolnijo zahteve navedenega člena posamezno ali skupaj z drugimi državami v skladu s Statutom;

KER so države članice Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) (v nadaljevanju »Skupnost«) in so skupnim institucijam Evropskih skupnosti dodelile zakonodajne, izvršilne in sodne pristojnosti, ki jih te institucije izvajajo samostojno na področjih, v njihovi pristojnosti in ki lahko začnejo veljati neposredno v notranjih pravnih sistemih držav članic;

KER ima s tem institucionalnim okvirom Skupnost zlasti nalogo, da z ustreznim varovanjem zagotavlja, da se jedrski material ne uporablja v druge namene kot so bili določeni, in bodo, ko bo Pogodba začela veljati na ozemljih držav, morali biti izpolnjeni s sistemom varovanja, vzpostavljenim s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, da se osnovni material in posebni cepljivi materiali pri vseh miroljubnih jedrskih dejavnostih na ozemljih držav ne zlorabljajo za jedrsko orožje ali druge jedrske eksplozivne naprave;

KER to varovanje vključuje obveščanje Skupnosti o osnovnih tehničnih lastnostih jedrskih objektov in naprav, vodenje in predložitev obratovalnih zapisov, ki omogočajo vodenje evidenc o jedrskih materialih za Skupnost kot celoto, preglede, ki jih opravijo uslužbenci Skupnosti, in sistem sankcij;

KER ima Skupnost nalogo, da z drugimi državami in z mednarodnimi organizacijami vzpostavlja odnose, ki lahko spodbujajo napredek v uporabi jedrske energije v miroljubne namene in je izrecno pooblaščena, da prevzame obveznosti posebnega varovanja v soglasju s tretjo državo ali mednarodno organizacijo;

KER sistem mednarodnega varovanja Agencije iz Pogodbe vsebuje zlasti določbe za predložitev projektnih podatkov Agenciji, vodenje evidenc, predložitev poročil o vseh jedrskih materialih, za katere velja varovanje Agencije, pregledi, ki jih opravljajo inšpektorji Agencije, zahteve za vzpostavitev in vzdrževanje sistema obračunavanja in nadzora jedrskega materiala, ki ga izvaja država, ter ukrepi v zvezi s potrjevanjem nezlorabe jedrskega materiala;

KER je Agencija v luči svoje statutarno določene odgovornosti in svojega razmerja do Generalne skupščine in Varnostnega sveta Združenih narodov odgovorna, da zagotovi mednarodni skupnosti, da se na podlagi Pogodbe uporablja učinkovito varovanje;

UGOTAVLJAJOČ, da so države, ki so bile članice Skupnosti, ko so podpisale Pogodbo, ob tej priložnosti naznanile, da bo treba varovanje, opredeljeno v členu III(1) Pogodbe, določiti v sporazumu o preverjanju med Skupnostjo, državami in Agencijo in jih opredeliti na način, da ne bodo vplivali na pravice in obveznosti držav in Skupnosti;

KER je Svet guvernerjev Agencije (v nadaljevanju »Svet«) odobril okvirni sveženj vzorčnih določb za strukturo in vsebino sporazumov med Agencijo in državami, ki jih je treba pripraviti v zvezi s Pogodbo, da se bodo uporabljali kot izhodišča za pogajanja o sporazumih o varovanju med Agencijo in državami pogodbenicami brez jedrskega orožja;

KER je Agencija v skladu s členom III(A)(5) Statuta pooblaščena za izvajanje varovanja na predlog pogodbenic za vse dvostranske in večstranske dogovore, ali na predlog države za vse dejavnosti navedene države na področju atomske energije;

KER se Agencija, Skupnost in države želijo izogniti nepotrebnemu podvajanju dejavnosti varovanja;

SO SE AGENCIJA, SKUPNOST IN DRŽAVE DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

DEL I

TEMELJNA OBVEZNOST

Člen 1

Države se na podlagi člena III(1) Pogodbe zavezujejo, da sprejmejo varovanje v skladu s pogoji iz tega sporazuma, za vse osnovne materiale ali posebne cepljive materiale pri vseh miroljubnih jedrskih dejavnostih na svojih ozemljih, pod njihovo jurisdikcijo ali ki se pod njihovim nadzorom opravljajo kjerkoli, z izključnim namenom preverjanja, da se takšen material ne zlorablja za jedrsko orožje ali druge jedrske eksplozivne naprave.

UPORABA VAROVANJA

Člen 2

Agencija ima pravico in obveznost, da zagotovi uporabo varovanja v skladu s pogoji iz tega sporazuma za vse osnovne materiale ali posebne cepljive materiale pri vseh miroljubnih jedrskih dejavnostih na ozemljih držav, pod njihovo jurisdikcijo ali ki se pod njihovim nadzorom opravljajo kjerkoli, z izključnim namenom preverjanja, da se takšen material ne zlorablja za jedrsko orožje ali druge jedrske eksplozivne naprave.

Člen 3

(a) Skupnost se zaveže, da bo pri uporabi varovanja za vse osnovne materiale ali posebne cepljive materiale pri vseh miroljubnih jedrskih dejavnostih na ozemljih držav sodelovala z Agencijo, v skladu s pogoji iz tega sporazuma, da preveri, da se taki osnovni materiali in posebni cepljivi material ne zlorabljajo za jedrsko orožje ali druge jedrske eksplozivne naprave.

(b) Agencija uporablja varovanje v skladu s pogoji tega sporazuma na način, da lahko pri preverjanju, da se jedrski material pri miroljubni uporabi ne zlorablja za jedrsko orožje ali druge jedrske eksplozivne naprave, potrdi ugotovitve sistema varovanja Skupnosti. Preverjanje Agencije med drugim vključuje neodvisne meritve in opazovanja, ki jih izvede Agencija v skladu s postopki, določenimi v tem sporazumu. Agencija pri preverjanju dovolj upošteva učinkovitost sistema varovanja Skupnosti v skladu s pogoji tega sporazuma.

SODELOVANJE MED AGENCIJO, SKUPNOSTJO IN DRŽAVAMI

Člen 4

Agencija, Skupnost in države sodelujejo, kolikor se to nanaša na vsako pogodbenico, pri omogočanju izvajanja varovanja, opredeljenega v tem sporazumu in se izogibajo nepotrebnemu podvajanju dejavnosti varovanja.

IZVAJANJE VAROVANJA

Člen 5

Varovanje, opredeljeno v tem sporazumu, se uresničuje na način, ki je oblikovan tako:

(a)

da ni oviran gospodarski in tehnološki razvoj v Skupnosti ali mednarodno sodelovanje na področju miroljubnih jedrskih dejavnosti, vključno z mednarodno izmenjavo jedrskega materiala;

(b)

da ne pride do neumestnega vmešavanja v miroljubne jedrske dejavnosti v Skupnosti, zlasti ne v obratovanje jedrskih objektov in naprav, in;

(c)

da je to v skladu s prakso preudarnega gospodarjenja, ki je potrebna za gospodarno in varno opravljanje jedrskih dejavnosti.

Člen 6

(a) Agencija stori vse potrebno, da zavaruje poslovne in industrijske skrivnosti in druge zaupne informacije, za katere izve pri izvajanju tega sporazuma.

(b) (i) Agencija nobenih informacij, ki jih pridobi v zvezi z izvajanjem tega sporazuma, ne objavi in ne posreduje nobeni državi, organizaciji ali osebi, razen posebnih informacij, ki se nanašajo na izvajanje sporazuma, ki se lahko dajo Svetu in tistemu osebju Agencije, ki takšno poznavanje potrebuje zaradi svojih uradnih dolžnosti v zvezi z varovanjem, ampak samo toliko kot je potrebno, da Agencija izpolni svoje naloge pri izvajanju tega sporazuma.

(ii) Povzetki informacij o jedrskem materialu, za katerega velja varovanje v skladu s tem sporazumom, se smejo objaviti na podlagi sklepa Sveta, če se neposredno vpletene države ali Skupnost, kolikor se to nanaša na posamezno pogodbenico, s tem strinjajo.

Člen 7

(a) Pri izvajanju varovanja na podlagi tega sporazuma je treba v celoti upoštevati tehnološki razvoj na področju varovanja in si v največji meri prizadevati za zagotovitev optimalne stroškovne učinkovitosti in za upoštevanje načela o učinkovitem varovanju pretoka jedrskega materiala, za katerega velja varovanje po tem sporazumu, z uporabo instrumentov in drugih tehnik na nekaterih strateških mestih do stopnje, ki jo dovoljuje sedanja ali prihodnja tehnologija.

(b) Da se zagotovi optimalna stroškovna učinkovitost, se uporabljajo sredstva, kot so:

(i)

hramba, kot način, da se opredelijo cone materialne bilance v obračunske namene;

(ii)

statistične metode in naključno vzorčenje pri vrednotenju pretoka jedrskega materiala; in

(iii)

osredotočenje postopkov preverjanja na tiste faze jedrskega gorivnega cikla, ki vključujejo proizvodnjo, predelavo, uporabo ali skladiščenje jedrskega materiala, iz katerega bi se lahko neposredno izdelalo jedrsko orožje ali druge jedrske eksplozivne naprave, ter največje zmanjšanje postopkov preverjanja pri drugem jedrskem materialu pod pogojem, da to ne ovira Agencije pri uporabi varovanja po tem sporazumu.

POSREDOVANJE INFORMACIJ AGENCIJI

Člen 8

(a) Da se zagotovi učinkovito izvajanje varovanja v skladu s tem sporazumom, Skupnost v skladu z določbami tega sporazuma, pošlje Agenciji informacije o jedrskem materialu, na katerega se nanaša varovanje ter o značilnostih objektov in naprav, povezanimi z varovanjem takšnega materiala.

(b)(i) Agencija v skladu z izpolnjevanjem svojih obveznosti iz tega sporazuma zahteva le minimalno količino informacij in podatkov.

(ii)

Informacije o objektih in napravah so minimalne informacije, potrebne za varovanje jedrskega materiala, za katerega veljajo varovanja po tem sporazumu.

(c) Na zahtevo Skupnosti je Agencija pripravljena v prostorih Skupnosti pregledati projektne podatke, ki jih Skupnost šteje za posebno občutljive. Takih podatkov ni treba fizično pošiljati Agenciji, po pogojem, da so ji takoj na voljo za nadaljnje preučevanje v prostorih Skupnosti.

INŠPEKTORJI AGENCIJE

Člen 9

(a)(i) Agencija daje soglasje Skupnosti in državam k imenovanju svojih inšpektorjev v državah.

(ii)

Če Skupnost bodisi ob predlogu za imenovanje bodisi kadar koli po opravljenem imenovanju nasprotuje imenovanju, Agencija Skupnosti in državam predlaga nadomestno imenovanje ali imenovanja.

(iii)

Če bi ponavljajoče se zavračanje sprejema imenovanih inšpektorjev Agencije s strani Skupnosti oviralo opravljanje pregledov po tem sporazumu, tako zavračanje na zahtevo generalnega direktorja Agencije (v nadaljevanju »generalnega direktorja«) obravnava Svet z namenom, da ustrezno ukrepa.

(b) Skupnost in države ustrezno ukrepajo, da inšpektorjem Agencije zagotovijo učinkovito opravljanje nalog po tem sporazumu.

(c) Obiski in dejavnosti inšpektorjev Agencije so organizirani tako, da se:

(i)

kolikor je mogoče, zmanjšajo morebitne neprijetnosti in motnje za Skupnost in države ter za miroljubne jedrske dejavnosti, ki se pregledujejo; in

(ii)

zagotovi varstvo industrijskih skrivnosti ali vseh drugih zaupnih informacij, za katere izvedo inšpektorji.

PRIVILEGIJI IN IMUNITETE

Člen 10

Vsaka država uporabi za Agencijo, vključno z njeno lastnino, sredstvi in premoženjem, in za njene inšpektorje in druge uradnike, ki opravljajo naloge po tem sporazumu, ustrezne določbe sporazuma o privilegijih in imunitetah Mednarodne agencije za atomsko energijo.

PORABA ALI RAZREDČITEV JEDRSKEGA MATERIALA

Člen 11

Varovanje po tem sporazumu nad jedrskim materialom preneha, ko Skupnost in Agencija ugotovita, da je bil material bodisi porabljen bodisi razredčen na način, da ni več uporaben za kakršne koli jedrske dejavnosti, pomembne s stališča varovanja, ali se praktično ne more več regenerirati.

IZNOS JEDRSKEGA MATERIALA IZ DRŽAV

Člen 12

Skupnost Agencijo vnaprej obvesti o iznosu jedrskega materiala, za katerega velja varovanje po tem sporazumu, iz držav, v skladu z določbami tega sporazuma. Varovanje po tem sporazumu za jedrski material preneha, ko država prejemnica prevzame odgovornost zanj, kot je opredeljeno v tem sporazumu. Agencija vodi evidenco o vsakem iznosu jedrskega materiala, in kjer je to primerno, ponovno uporablja varovanje za izneseni jedrski material.

DOLOČBE V ZVEZI Z JEDRSKIM MATERIALOM, KI NAJ BI SE UPORABLJAL ZA NEJEDRSKE DEJAVNOSTI

Člen 13

Kadar se bo jedrski material, za katerega velja varovanje po tem sporazumu, uporabljal za nejedrske dejavnosti, kot je proizvodnja zlitin ali keramike, se Skupnost, preden ga tako uporabi, z Agencijo sporazume o okoliščinah, v katerih varovanje po tem sporazumu za takšen material lahko preneha.

NEUPORABA VAROVANJA ZA JEDRSKI MATERIAL, KI NAJ BI SE UPORABLJAL ZA NEMIROLJUBNE DEJAVNOSTI

Člen 14

Če ima država po lastni presoji namen uporabljati jedrski material, ki mora biti po tem sporazumu varovan, za jedrsko dejavnost, za katero ni treba uporabljati varovanja po tem sporazumu, se uporabljajo naslednji postopki:

(a)

Skupnost in država Agencijo obvestita o dejavnosti in država jasno nevede:

(i)

da uporaba jedrskega materiala v nepredpisani vojaški dejavnosti ne bo v nasprotju z obvezo, ki jo je država morebiti dala in v zvezi s katero se uporablja varovanje Agencije, da se bo material uporabljal samo v miroljubni jedrski dejavnosti; in

(ii)

da se v obdobju neuporabe varovanja po tem sporazumu jedrski material ne bo uporabljal za izdelavo jedrskega orožja ali drugih jedrskih eksplozivnih naprav.

(b)

Agencija in Skupnost skleneta dogovor, po katerem se varovanje, predvideno s tem sporazumom, ne uporablja samo takrat, kadar je jedrski material v takšni dejavnosti. Kolikor je to mogoče, dogovor določa čas ali okoliščine, v katerih se takšno varovanje ne uporablja. V vsakem primeru se varovanje, predvideno s tem sporazumom, spet uporablja takoj, ko se jedrski material ponovno uvede v miroljubno jedrsko dejavnost. Agencijo se sproti obvešča o skupni količini in sestavi takšnega materiala v zadevni državi ali državah in o vsakem iznosu takšnega materiala iz navedene države ali držav; in

(c)

vsak dogovor bo dosežen v soglasju z Agencijo. Takšno soglasje se da čim prej in se nanaša le na takšne zadeve, kot so med drugim začasne in postopkovne določbe ter dogovori o poročanju, ne vključuje pa nobenih odobritev ali poznavanja zaupne vojaške dejavnosti oziroma se ne nanaša na uporabo jedrskega materiala za tako dejavnost.

FINANCIRANJE

Člen 15

Agencija, Skupnost in države krijejo vsaka svoje stroške, ki jih imajo v zvezi z izpolnjevanjem njihovih obveznosti po tem sporazumu. Če pa ima Skupnost, države ali osebe pod njihovo jurisdikcijo izredne stroške, nastale zaradi posebne zahteve Agencije, Agencija takšne stroške povrne pod pogojem, da je na to vnaprej pristala. V vsakem primeru Agencija krije stroške vseh dopolnilnih meritev ali vzorčenja, ki jih lahko zahtevajo inšpektorji Agencije.

ODGOVORNOST DO TRETJIH ZA JEDRSKO ŠKODO

Člen 16

Skupnost in države zagotovijo, da se v zvezi z izvajanjem tega sporazuma vsako varstvo odgovornosti do tretjih za jedrsko škodo, vključno z zavarovanjem ali drugim finančnim jamstvom, ki je lahko na voljo po njihovih zakonih in drugih predpisih, enako uporablja za Agencijo in njene uslužbence, kot se uporablja za državljane držav.

MEDNARODNA ODGOVORNOST

Člen 17

Vsak odškodninski zahtevek Skupnosti ali države do Agencije ali Agencije do Skupnosti ali države glede kakršne koli škode, nastale v zvezi z izvajanjem varovanja po tem sporazumu, razen škode, povzročene z jedrsko nesrečo, se obravnavajo v skladu z mednarodnim pravom.

UKREPI ZA PREVERJANJE NEZLORABE JEDRSKEGA MATERIALA

Člen 18

Če Svet na podlagi poročila generalnega direktorja odloči, da je posamezno dejanje Skupnosti ali države, v kolikor gre za posamezno zadevo, bistveno in nujno, da se preveri in potrdi, da jedrski material, za katerega velja varovanje po tem sporazumu, ni bil zlorabljen za jedrsko orožje ali druge jedrske eksplozivne naprave, lahko Skupnost ali državo pozove, da nemudoma ustrezno ukrepa ne glede na to, ali je bil uveljavljen postopek reševanja spora na podlagi člena 22.

Člen 19

Če Svet po pregledu ustrezne informacije, o kateri mu je poročal generalni direktor, ugotovi, da Agencija ne more preveriti, da ni prišlo do zlorabe jedrskega materiala, za katerega se zahteva varovanje po tem sporazumu, za jedrska orožja ali druge jedrske eksplozivne naprave, lahko izdela poročila, opredeljena v členu XII (C) Statuta in lahko, kjer je to primerno, sprejme še druge v tem členu opredeljene ukrepe. Pri takšnem ukrepanju Svet upošteva stopnjo gotovosti, ki jo zagotavlja uporabljeno varovanje, in da Skupnosti ali državi, v kolikor se to posamično nanaša nanju , vsako razumno priložnost, da Svetu priskrbita potrebna dodatna zagotovila.

RAZLAGA IN UPORABA SPORAZUMA TER REŠEVANJE SPOROV

Člen 20

Na predlog Agencije, Skupnosti ali države se o vsakem vprašanju, ki se pojavi v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma, opravijo posvetovanja.

Člen 21

Skupnost in države imajo pravico predlagati, da vsako vprašanje, v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma, obravnava Svet. Svet povabi Skupnost in države, da se udeležijo razprave, na kateri bo Svet obravnaval vsako takšno vprašanje.

Člen 22

Katerikoli spor, ki nastane v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma, razen spora v zvezi z ugotovitvijo Sveta po členu 19 ali z ukrepom Sveta na podlagi take ugotovitve, ki se ne reši s pogajanjem ali drugim primernim postopkom, s katerim se strinjajo Agencija, Skupnost in države, se na predlog ene izmed njih predloži arbitražnemu sodišču, sestavljenemu iz petih arbitrov. Skupnost in države imenujejo dva arbitra, Agencija prav tako imenuje dva arbitra, in ti štirje arbitri izvolijo petega, ki je predsednik.

Če v roku 30 dni od predloga za arbitražo Skupnost in države ali Agencija ne imenujejo vsaka po dva arbitra, lahko Skupnost ali Agencija zaprosi predsednika Mednarodnega sodišča, da imenuje arbitre. Isti postopek se uporabi, če v roku 30 dni od imenovanja četrtega arbitra peti še ni izvoljen.

Večina članov arbitražnega sodišča sestavlja sklepčnost in za vsako odločitev je potrebno soglasje najmanj treh arbitrov. Arbitražni postopek določi arbitražno sodišče. Odločitve arbitraže so zavezujoče za Agencijo, Skupnost in države.

PRISTOP

Člen 23

(a)

Ta sporazum začne za države podpisnice Pogodbe, ki nimajo jedrskega orožja, in ki postanejo članice Skupnosti veljati po:

(i)

uradnem obvestilu države Agenciji, da so končani njeni postopki za začetek veljavnosti tega sporazuma; in

(ii)

uradnem obvestilu Skupnosti Agenciji, da lahko uporablja varovanje v zvezi z državo v namene tega sporazuma.

(b) Kadar je država sklenila z Agencijo druge sporazume za uporabo varovanja Agencije ob začetku veljavnosti tega sporazuma za navedeno državo, se uporaba varovanja Agencije na podlagi takšnih sporazumov začasno ukine, dokler velja ta sporazum; vendar pod pogojem, da še naprej ostane v veljavi obveznost države v navedenih sporazumih, da ne uporablja predmetov, ki so z njimi zajeti, na način, da bi z njim spodbujala uporabo v kakršen koli vojaški namen.

SPREMEMBA SPORAZUMA

Člen 24

(a) Agencija, Skupnost in države se na predlog katerekoli izmed njih, posvetujejo o spremembi tega sporazuma.

(b) Za vsako spremembo tega sporazuma je potrebno soglasje Agencije, Skupnosti in držav.

(c) Generalni direktor državam članicam Agencije takoj sporoči vsako spremembo tega sporazuma.

ZAČETEK VELJAVNOSTI IN VELJAVNOST

Člen 25

(a) Ta sporazum začne veljati z dnem, ko Agencija od Skupnosti in držav prejme pisno uradno obvestilo, da so izpolnjene njihove zahteve za začetek veljavnosti. Generalni direktor vsem državam članicam Agencije takoj sporoči začetek veljavnosti tega sporazuma.

(b) Ta sporazum velja dokler so države pogodbenice Pogodbe.

PROTOKOL

Člen 26

Protokol, priložen k temu sporazumu, je njegov sestavni del. V tem sporazumu uporabljen izraz “Sporazum” pomeni Sporazum in Protokol skupaj.

DEL II

UVOD

Člen 27

Namen tega dela Sporazuma je opredeliti zahtevane postopke, ki se uporabljajo pri izvajanju določb o varovanju iz Dela I.

CILJ VAROVANJA

Člen 28

Cilj postopkov varovanja, določenih v tem sporazumu, je pravočasno odkrivanje zlorab pomembnih količin jedrskega materiala iz miroljubnih jedrskih dejavnosti v izdelavo jedrskih orožij ali drugih jedrskih eksplozivnih naprav ali v nepoznane namene, ter odvračanje od takih zlorab s tveganjem zgodnjega odkrivanja.

Člen 29

Za uresničevanje cilja iz člena 28, se kot ukrep varovanja temeljnega pomena uporablja materialno knjigovodstvo s hrambo in nadzorom, kot pomembnima dopolnilnima ukrepoma.

Člen 30

Tehnični zaključek dejavnosti preverjanja Agencije je izjava o vsaki coni materialne bilance in o količini neevidentiranega materiala v določenem obdobju ter podanimi mejami natančnosti za navedene količine.

SISTEM VAROVANJA SKUPNOSTI

Člen 31

Na podlagi člena 3, Agencija pri opravljanju dejavnosti preverjanja, v celoti uporablja sistem varovanja Skupnosti.

Člen 32

Sistem knjigovodstva Skupnosti in nadzora jedrskega materiala po tem sporazumu temelji na strukturi con materialne bilance. Komisija bo pri izvajanju varovanja uporabljala in, kolikor je treba, predvidela, na način kot je ustrezno in določeno v dopolnilnih dogovorih, ukrepe kot so:

(a)

merilni sistem za ugotavljanje količin prejetega, proizvedenega, poslanega, izgubljenega ali kako drugače odstranjenega jedrskega materiala ter količin v inventarju;

(b)

vrednotenje natančnosti in točnosti meritev ter ocena nezanesljivosti meritev;

(c)

postopki za ugotavljanje, pregledovanje in vrednotenje razlik med meritvami pošiljatelja in prejemnika;

(d)

postopki za popisovanje fizičnega inventarja;

(e)

postopki za vrednotenje kopičenja neizmerjenega inventarja in neizmerjenih izgub;

(f)

sistem evidenc in poročil, ki za vsako cono materialne bilance kažejo inventar jedrskega materiala in spremembe v njem, vključno z vnosi v cono materialne bilance in iznosi iz nje;

(g)

določbe, ki zagotavljajo, da so knjigovodski postopki in režimi vodeni pravilno; in

(h)

postopki za pošiljanje poročil Agenciji v skladu s členi 59 do 65 in 67 do 69.

Člen 33

Varovanje po tem sporazumu se ne uporablja za material pri rudarjenju ali predelavi rude.

Člen 34

(a)

Kadar se kateri koli material, ki vsebuje uran ali torij, ki ni dosegel stopnje jedrskega gorivnega ciklusa, opisanega v odstavku (c), neposredno ali posredno izvozi v državo, ki nima jedrskega orožja, ki ni stranka tega sporazuma, Skupnost obvesti Agencijo o njegovi količini, sestavi in namembnem kraju, razen če se material izvozi za izrecno nejedrske namene.

(b)

Kadar se kateri koli material, ki vsebuje uran ali torij, ki ni dosegel stopnje jedrskega gorivnega ciklusa, opisanega v odstavku (c), uvozi v države, Skupnost obvesti Agencijo o njegovi količini in sestavi, razen če se material uvozi za izrecno nejedrske namene.

(c)

Kadar kateri koli jedrski material, ki je po svoji sestavi in čistosti primeren za izdelavo goriva ali za izotopsko obogatitev, zapusti obrat ali fazo procesa, v kateri je bil proizveden, ali kadar se tak jedrski material ali kak drug jedrski material, proizveden v poznejši fazi jedrskega gorivnega ciklusa, uvozi v države, zanj veljajo drugi postopki varovanja, določeni v tem sporazumu.

PRENEHANJE VAROVANJA

Člen 35

(a) Varovanje po tem sporazumu za jedrski material preneha pod pogoji, določenimi v členu 11. Kadar pogoji navedenega člena niso izpolnjeni, vendar Skupnost meni, da regeneriranje jedrskega materiala, za katerega velja varovanje po tem sporazumu iz ostankov, nekaj časa ni izvedljivo ali zaželeno, se Skupnost in Agencija posvetujeta o ustreznem varovanju, ki naj se uporablja.

(b) Varovanje po tem sporazumu za jedrski material preneha pod pogoji, določenimi v členu 13, če se Agencija in Skupnost sporazumeta, da se tak jedrski material praktično ne more več regenerirati.

IZVZETJE IZ VAROVANJA

Člen 36

Na predlog Skupnosti Agencija iz varovanja izvzame naslednji jedrski material:

(a)

posebni cepljivi material, kadar se uporablja v gramskih ali manjših količinah kot senzorska komponenta v inštrumentih;

(b)

jedrski material, ki se uporablja za nejedrske dejavnosti v skladu s členom 13, če se tak jedrski material lahko regenerira; in

(c)

plutonij z več kot 80-odstotno vsebnostjo izotopa plutonij-238.

Člen 37

Na predlog Skupnosti Agencija izvzame iz varovanja po tem sporazumu jedrski material, za katerega bi sicer veljalo varovanje, pod pogojem, da skupna količina jedrskega materiala, ki je bil v državah izvzet v skladu s tem členom, nikoli ne sme preseči:

(a)

skupaj enega kilograma posebnega cepljivega materiala, ki se lahko sestoji iz enega ali več naslednjih elementov:

(i)

plutonija;

(ii)

urana z obogatitvijo 0.2 (20%) in več, izračunano, da se njegova teža pomnoži z obogatitvijo; in

(iii)

urana z obogatitvijo pod 0.2 (20%) in večjo od naravnega urana, izračunano, da se njegova teža pomnoži s petkratnim kvadratom njegove obogatitve;

(b)

skupaj deset ton naravnega urana in osiromašenega urana z obogatitvijo nad 0.005 (0.5%);

(c)

dvajset ton osiromašenega urana z obogatitvijo 0.005 (0.5%) ali manj; in

(d)

dvajset ton torija;

ali večjih količin, ki jih Svet lahko določi za enotno uporabo.

Člen 38

Časovnica