TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. Ips 210/99 z dne 7. 3. 2000 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Pdp 1195/98 z dne 15. 4. 1999 in sodbo Delovnega sodišča v Celju št. Pd 843/97 z dne 2. 7. 1998 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa zavrže.

Za obravnavo ustavne pritožbe v delu, kjer pritožnik smiselno zatrjuje kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa ni izpolnjena procesna predpostavka iz tretjega odstavka 160. člena Ustave in iz prvega odstavka 51. člena ZUstS. V sporu je bilo že pravnomočno odločeno, izčrpana pa je bila tudi revizija. Dejanje, s katerim naj bi bila pritožniku kršena pravica iz 23. člena Ustave, je glede na to že prenehalo. Morebitne zahtevke iz naslova domnevne kršitve te pravice lahko v takem primeru pritožnik uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave). Pritožnik pa ni izkazal, da bi to možnost pravnega varstva izčrpal. Zato je Ustavno sodišče v tem delu ustavno pritožbo zavrglo.