TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1875/2015-52 z dne 1. 6. 2017 se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

Okoliščine, da je postopek ugotavljanja pogojev za priznanje mednarodne zaščite trajal 11 let, dejstvo, da nimajo doma in da so mladoletni otroci preživeli celo ali večino življenja v Sloveniji, tudi ob upoštevanju pravice do družinskega življenja, po presoji Vrhovnega sodišča same po sebi ne predstavljajo razlogov za priznanje mednarodne zaščite.

Glede na to, da je sodišče prve stopnje odločilo v sporu polne jurisdikcije, bi moralo opraviti natančno in celovito presojo, ali tožniki izpolnjujejo pogoje za subisidiarno zaščito. Vendar iz izpodbijane sodbe ta presoja ni razvidna. Sodišče prve stopnje v delu izpodbijane sodbe, ki se nanaša na subsidiarno zaščito, ni ocenjevalo in presojalo navedb iz poročil o stanju na Kosovu in o položaju Romov v tej državi (po presoji Vrhovnega sodišča iz navedenih poročil nikjer jasno ne izhaja, da zavrnjenim prosilcem – Romom v primeru vrnitve v izvorno državo grozi resna škoda (iz razlogov, določenih v 28. členu ZMZ-1) s strani subjektov preganjanj, kot jih določata Kvalifikacijska direktiva in ZMZ-1) in (vsaj preuranjeno) zaključilo, da država vrnjenim osebam noče ali ni sposobna nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo.