Zakon o delavcih v državnih organih (ZDDO)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 15-742/1990, stran 829 DATUM OBJAVE: 20.4.1990

VELJAVNOST: od 28.4.1990 do 20.5.2025 / UPORABA: od 28.4.1990

RS 15-742/1990

Verzija 14 / 14

Čistopis se uporablja od 21.5.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 13.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 21.5.2025
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
742. Zakon o delavcih v državnih organih (ZDDO)
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
UKAZ 
o razglasitvi zakona o delavcih v državnih organih
Razglaša se zakon o delavcih v državnih organih, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 29. marca 1990, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 29. marca 1990.
Št. 0100-262/90
Ljubljana, dne 29. marca 1990.
Predsednik Janez Stanovnik l. r.
ZAKON
o delavcih v državnih organih

II. DELOVNA RAZMERJA

Dopusti in odsotnosti z dela

34. člen

Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovne uspešnosti, delovnih pogojev, socialnih in zdravstvenih razmer in starosti.

35. člen

Delavcem pripada glede na delovno dobo največ 24 dni letnega dopusta, in sicer:
- do 3 let delovne dobe                                      16 dni,
- nad 3 do 7 let delovne dobe                            17 dni,
- nad 7 do 10 let delovne dobe                          18 dni,
- nad 10 do 15 let delovne dobe                        20 dni,
- nad 15 do 20 let delovne dobe                        22 dni,
- nad 20 do 25 let delovne dobe                        23 dni,
- nad 25 let delovne dobe                                  24 dni.

36. člen

Za zahtevnost dela pripada:
- višjim upravnim delavcem - pet dni letnega dopusta,
- delavcem na drugih delovnih mestih, za katera se zahteva visoka izobrazba - štiri dni letnega dopusta,
- delavcem na delovnih mestih, za katera se zahteva višja izobrazba - tri dni letnega dopusta,
- delavcem na drugih delovnih mestih - dva dni letnega dopusta.

37. člen

Glede na delovno uspešnost pripadajo delavcu največ trije dnevi letnega dopusta.

38. člen

Delavcu se letni dopust poveča za največ tri dni:

-

za delo v hrupu, vročini, prahu in vlagi oziroma pod vplivom vremenskih razmer,

-

za vodenje notranje organizacijske enote,

-

za njegove socialne in zdravstvene razmere, kot so kronična in druga daljša bolezen in druge razmere, v katerih delavec živi.
Delavcu se letni dopust poveča za en dan za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.
Delavcu se letni dopust poveča do pet dni za delo pod vplivom ionizirajočih sevanj in za delo z razstrelivi.

39. člen

Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se letni dopust poveča za sedem dni.
Delavcu, ki je dopolnil 50 let starosti, delavcu z najmanj 60 % telesno okvaro ter invalidu in delavcu, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, se letni dopust poveča za pet dni.

40. člen

V dneve letnega dopusta se ne vštevajo sobote, ko državni organ ne dela, oziroma drugi dnevi tedenskega počitka delavca.
Pravica do posameznih dni letnega dopusta po kriterijih iz 35., 38. in 39. člena tega zakona se prizna delavcu v koledarskem letu, ko izpolni pogoje za njihovo pridobitev.

41. člen

Delavec je lahko odsoten z dela s pravico do nadomestila plače največ sedem dni v posameznem koledarskem letu, in sicer:

-

do sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima pravice do nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in sicer na podlagi zdravniškega potrdila, in zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah;

-

tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana in selitve v drugo stanovanje;

-

en dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov, zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest dni, in drugih neodložljivih opravkov.

42. člen

Delavec je lahko odsoten z dela brez pravice do nadomestila plače največ 30 dni v posameznem koledarskem letu zaradi sodelovanja na seminarjih, kongresih in podobnih prireditvah, katerih vsebina ni povezana z delom v organu, zaradi zdravljenja v zdravilišču na lastne stroške in v primerih iz prejšnjega člena tega zakona, če posebne okoliščine zahtevajo daljšo odsotnost.

III. PLAČE

59. člen

Sredstva za plače se določajo na podlagi osnove za obračun plač, koeficientov za določanje plač, odstotka za vrednotenje delovnih izkušenj in odstotka, ki se nameni za vrednotenje delovne uspešnosti.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se sredstva za plače delavcev oblikujejo najmanj v višini z zakonom določenih zajamčenih plač.

60. člen

Osnova za obračun plače je znesek, ki je kot izhodiščna mesečna plača za prvi tarifni razred za polni delovni čas dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti.