Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje...

3163. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami

Na podlagi 84. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo) minister za šolstvo in šport v soglasju z ministrom za zdravje izdaja

PRAVILNIK
o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom se določijo normativi in standardi, ki obsegajo učno in vzgojno obveznost strokovnih delavcev, učno in vzgojno obveznost ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin za izvajanje:

-

prilagojenega programa za predšolske otroke,

-

prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom,

-

prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom,

-

posebnega programa vzgoje in izobraževanja,

-

prilagojenih izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe,

-

posebnega programa (Post)rehabilitacijski praktikum in

-

vzgojnih programov. Merila za oblikovanje oddelkov in skupin za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa z nižjim izobrazbenim standardom, prilagojenih izobraževalnih programov z enakovrednim izobrazbenim standardom in za izvajanje posebnega programa vzgoje in izobraževanja, se uporabljajo tudi v drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki imajo enote ali oddelke za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

Normativi in standardi ter merila, določena v tem pravilniku, se uporabljajo tudi v drugih vzgojno-izobraževalnih in socialno-varstvenih zavodih, ki imajo enote ali oddelke za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

II. NORMATIVI IN STANDARDI

1. Skupne določbe

2. člen

(obveznost vzgojnega in drugega strokovnega dela v prilagojenih programih predšolske vzgoje)

Tedenska obveznost vzgojnega dela, izražena v urah po 60 minut, je:

-

25 ur za vzgojitelje,

-

35 ur za pomočnike vzgojiteljev.

3. člen

(učna obveznost in obveznost drugega vzgojno-izobraževalnega dela v prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole in posebnih programih vzgoje in izobraževanja)

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:

-

22 ur za učitelje,

-

21 ur za učitelje slovenščine,

-

21 ur za učitelje slovenščine in madžarščine kot maternega jezika v dvojezičnih šolah,

-

22 ur za učitelje, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj učencem s posebnimi potrebami.

-

30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 50 minut, je:

-

25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju.

Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela, izražena v urah po 60 minut, je:

-

22 ur za učitelje v oddelku Posebnega programa vzgoje in izobraževanja in v oddelku posebnega programa (Post)rehabilitacijski praktikum,

-

35 ur za strokovne delavce v jutranjem varstvu za učence prvega razreda v prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole oziroma prve stopnje Posebnega programa vzgoje in izobraževanja.

4. člen

(učna obveznost in obveznost drugega vzgojno-izobraževalnega dela v posebnem programu in v prilagojenih izobraževalnih programih za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe)

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:

-

20 ur za učitelje splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov ter modulov,

-

19 ur za učitelje slovenskega jezika in književnosti,

-

25 ur za učitelje praktičnega pouka in veščin ter učitelja za praktično izobraževanje s strokovno teorijo,

-

30 ur sodelovanje pri pouku za laborante.

5. člen

(obveznost vzgojnega dela v vzgojnih programih)

Tedenska obveznost vzgojnega dela, izražena v urah po 60 minut, je:

-

25 ur vzgojnega dela v vzgojni skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi vedenjskimi motnjami,

-

30 ur vzgojnega dela vzgojni skupini za otroke z drugimi vrstami primanjkljajev, ovir oziroma motenj,

-

40 ur vzgojnega in drugega dela v stanovanjski skupini,

-

40 ur vzgojnega in drugega dela za vzgojitelje, ki opravljajo nočno delo.

Za delo v posamezni vzgojni skupini se lahko sistemizirajo:

-

največ 4 vzgojitelji za otroke in mladostnike s čustvenim in vedenjskimi motnjami,

-

največ 2 vzgojitelja v vzgojni skupini za otroke z drugimi vrstami primanjkljajev, ovir oziroma motenj,

-

največ 5 vzgojiteljev v stanovanjski skupini.

6. člen

(zmanjšanje tedenske učne obveznosti)

Učitelj, ki je član predmetne komisije za pripravo in izbor nalog za nacionalno preverjanje znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost, in sicer:

-

učitelj, član predmetne komisije za matematiko in slovenščino, za 3 ure,

-

učitelj, član predmetne komisije za tuji jezik, za 2 uri,

-

učitelj, član predmetne komisije za predmete, ki so določeni za tretji predmet, iz katerega bodo učenci opravljali nacionalno preverjanje znanja v tekočem šolskem letu, za 1 uro,

-

učitelj, član predmetne komisije za izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, za 3 ure.

Ravnatelju šole in pomočniku ravnatelja šole, ki je član predmetne komisije, se učna obveznost lahko zmanjša v skladu z določili iz prejšnjega odstavka, vendar pomočniku ravnatelja ne pod 4 ure pouka.

Učitelj, ki je razrednik v 1. in 9. razredu osnovne šole ter v prvem in zaključnem letniku srednje šole, ima za 1 uro zmanjšano tedensko učno obveznost, učitelj, ki je razrednik v vseh ostalih razredih osnovne šole in letnikih srednje šole ter na vseh stopnjah posebnega programa, pa ima za pol ure zmanjšano tedensko učno obveznost.

7. člen

(drugi strokovni delavec v prvem razredu)

Drugi strokovni delavec se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 10 ur, če:

-

je v posameznem oddelku 1. razreda, v katerem se izvaja prilagojen izobraževalni program z nižjim oziroma z enakovrednim izobrazbenim standardom, vključenih najmanj 5 učencev,

-

so v posameznem oddelku prvega razreda, v katerem se izvaja prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami oziroma z nižjim izobrazbenim standardom, v katerem so le otroci z avtističnimi motnjami, vključeni najmanj 3 učenci,

-

so v kombinirani oddelek iz dveh ali treh razredov vključeni najmanj 4 učenci.

7.a člen

(mentorstvo)

Mentorju pripravnika se prizna štiri ure na teden za delo s pripravnikom.

8. člen

(učna oziroma vzgojna obveznost ravnatelja)

Ravnatelj zavoda, ravnatelj osnovne šole oziroma ravnatelj organizacijske enote z več kot 12 oddelki v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti oziroma obveznosti vzgojnega dela.

Ravnatelj zavoda oziroma ravnatelj organizacijske enote v zavodih in šolah z manj kot 12 oddelki, ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost, obveznost vzgojnega dela oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost oziroma obveznost vzgojnega dela, ki jo ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodijo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev in vzgojiteljev iz 51. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti sodi svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.

Tedenska učna obveznost, obveznost vzgojnega dela oziroma obveznost drugega strokovnega dela ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:

+------------------+---------------------+---------+-----------+
|Število oddelkov, |   Učna obveznost    | Vzgojna |   Drugo   |
|vzgojnih skupin   |                     |obveznost| strokovno |
|                  |                     |         |    delo   |
|                  +-------+-------------+---------+-----------+
|                  | Ure |     Ure     |   Ure   |           |
|                  | pouka |podaljšanega |vzgojnega|           |
|                  |       |   bivanja   |   dela |           |
+------------------+-------+-------------+---------+-----------+
|4 oddelki in manj |   6   |      7      |    7    |     12    |
+------------------+-------+-------------+---------+-----------+
|5 do 6 oddelkov   |   5   |      6      |    6    |     10    |
+------------------+-------+-------------+---------+-----------+
|7 do 8 oddelkov   |   4   |      5      |    5    |     8     |
+------------------+-------+-------------+---------+-----------+
|9 do 10 oddelkov |   3   |      4      |    4    |     6     |
+------------------+-------+-------------+---------+-----------+
|11 do 12 oddelkov |   2   |      3      |    3    |     4     |
+------------------+-------+-------------+---------+-----------+

Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko ravnatelj tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost. Med učno obveznost, ki jo ravnatelj lahko opravi v okviru povečane obveznosti, sodi le pouk obveznih in izbirnih predmetov. Ure pouka, ki jih opravi ravnatelj nad predpisano učno obveznostjo, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.

Osnove za določitev učne obveznosti oziroma obveznosti vzgojnega dela ravnatelja so čisti in kombinirani oddelki, vzgojne skupine in stanovanjske skupine, oddelki podaljšanega bivanja, oddelki vrtca ter oddelki mobilne službe.

9. člen

(pomočnik ravnatelja)

V šoli oziroma v zavodu lahko ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja pri 14 oddelkih oziroma vzgojnih skupinah.

Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 26, tretjega pa pri 38 oddelkih oziroma vzgojnih skupinah. Na eno delovno mesto pomočnika ravnatelja ravnatelj ne more imenovati več oseb.

Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti določeno tudi učno obveznost, obveznost vzgojnega dela oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodijo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 51. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodi svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.

Tedenska učna obveznost, obveznost vzgojnega dela oziroma obveznost drugega strokovnega dela pomočnika ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:

+------------------------+---------------------+--------+----------+
|   Število oddelkov,    |        Učna         |Vzgojno | Drugo   |
|    vzgojnih skupin     |      obveznost      | delo |strokovno |
|                        |                     |        |   delo   |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
| 1. pom. |   2. pom. | Ure |     Ure     |        |          |
| ravnatelja| ravnatelja | pouka |podaljšanega |        |          |
|           |            |       |   bivanja   |        |          |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
|     14    |     26     |   14 |     15      |   16   |    28    |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
|     15    |     27     |   13 |     14      |   15   |    26    |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
|     16    |     28     |   12 |     13      |   14   |    24    |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
|     17    |     29     |   11 |     12      |   13   |    22    |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
|     18    |     30     |   10 |     11      |   12   |    20    |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
|     19    |     31     |   9   |     10      |   11   |    18    |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
|     20    |     32     |   8   |      9      |   10   |    16    |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
|     21    |     33     |   7   |      8      |   9    |    14    |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
|     22    |     34     |   6   |      7      |   8    |    12    |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
|     23    |     35     |   5   |      6      |   7    |    10    |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
|     24    |     36     |   4   |      5      |   6    |    8     |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+
|     25    |     37     |   3   |      4      |   5    |    6     |
+-----------+------------+-------+-------------+--------+----------+

Učna obveznost za tretjega pomočnika se določi po merilih iz prejšnjega odstavka.

Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko pomočnik ravnatelja še največ za 5 ur povečano učno obveznost.

Če ima šola oziroma zavod dva ali več pomočnikov ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur učne obveznosti, vzgojne obveznosti oziroma obveznosti drugega strokovnega dela med pomočnike razporedi tudi drugače, kot določajo merila, vendar posameznemu ne manj, kot je določeno za 25 oddelkov.

Osnove za sistemiziranje delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti so čisti in kombinirani oddelki, vzgojne oziroma stanovanjske skupine, oddelki mobilne službe in oddelki podaljšanega bivanja.

V šoli, ki je organizacijska enota in ima najmanj 14 oddelkov, ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja. Njegova učna obveznost, obveznost vzgojnega dela oziroma obveznost drugega strokovnega dela se določi v skladu z naslednjimi merili:

+---------------+------------------------+---------+-----------+
|    Število    |     Učna obveznost     | Vzgojno |   Drugo   |
|   oddelkov,   +----------+-------------+   delo  | strokovno |
|   vzgojnih    | Ure pouka|     Ure     |         |    delo   |
|    skupin     |          | podaljšanega|         |           |
|               |          |   bivanja   |         |           |
+---------------+----------+-------------+---------+-----------+
|    14, 15     |    16    |      17     |    18   |     30    |
+---------------+----------+-------------+---------+-----------+
|    16, 17     |    15    |      16     |    17   |     28    |
+---------------+----------+-------------+---------+-----------+
|    18, 19     |    14    |      15     |    16   |     26    |
+---------------+----------+-------------+---------+-----------+
|    20, 21     |    13    |      14     |    15   |     24    |
+---------------+----------+-------------+---------+-----------+
|    22, 23     |    12    |      13     |    14   |     22    |
+---------------+----------+-------------+---------+-----------+
|    24, 25     |    11    |      12     |    13   |     20    |
+---------------+----------+-------------+---------+-----------+

10. člen

(svetovalni delavec)

V šoli z 10 oddelki se sistemizira 1 delovno mesto svetovalnega delavca, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.

V zavodu, razen v zavodu, ki ima le stanovanjske skupine, se sistemizirata najmanj 2 delovni mesti svetovalnih delavcev.

10.a člen

(dodatni strokovni delavec za delo z učenci Romi)

V osnovni šoli in v zavodu se sistemizira delovno mesto strokovnega delavca za delo z učenci Romi v skladu z naslednjimi merili:

Število romskih učencev		Delež delovnega mesta
od	do	Delež delovnega mesta
4	8	0,10
9	13	0,25
14	19	0,50
20	26	0,75
27	34	1,00
35	44	1,50
45 in več		2,00

10.b člen

(romski pomočnik)

V osnovni šoli in v zavodu se sistemizira delovno mesto romski pomočnik v skladu z naslednjimi merili:

Število romskih učencev	Delež delovnega mesta
6 – 12	0,50
13 in več	1,00

Odstopanja od meril iz prejšnjega odstavka zaradi posebnih delovnih razmer ali posebnih potreb otrok in mladostnikov na podlagi vloge šole oziroma zavoda odobri ministrstvo.

Romski pomočnik mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo ali nacionalno poklicno kvalifikacijo romski pomočnik.

11. člen

(knjižničar)

V šoli oziroma v zavodu z 20 oddelki in več se sistemizira 1 delovno mesto knjižničarja, v šoli oziroma v zavodu z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.

12. člen

(računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti)

V osnovni šoli se sistemizira delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov		Delež delovnega mesta
od	do	Delež delovnega mesta
1	16	0,50
17	26	0,75
27	36	1,00
37	46	1,20
47 in več		1,40

V zavodu se sistemizira delovno mesto računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov		Delež delovnega mesta
od	do	Delež delovnega mesta
1	36	1,00
37	46	1,20
47 in več		1,40

13. člen

(osnove za sistemizacijo delovnih mest)

Osnova za sistemiziranje delovnih mest svetovalnega delavca, knjižničarja in računalnikarja - organizatorja informacijskih dejavnosti so čisti in kombinirani oddelki v okviru šole ali zavoda.

14. člen

(organizator šolske prehrane)

V osnovni šoli se za 4200 učencev sistemizira 1 delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu.

15. člen

(laborant)

Osnovna šola, ki izvaja prilagojen program z enakovrednim izobrazbenim standardom, sistemizira za oddelke 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot 7 učenci delovno mesto laboranta v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom pri naravoslovju v 6. in 7. razredu ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu.

16. člen

(spremljevalec skupine v zavodu za gibalno ovirane otroke in mladostnike V)

V zavodu, ki ima oddelke, v katerih se izvaja prilagojen izobraževalni program z nižjim ali z enakovrednim standardom oziroma posebni program za gibalno ovirane otroke, se na oddelek sistemizira 1 delovno mesto spremljevalca skupine v zavodu za gibalno ovirane otroke in mladostnike V, ki mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo. Število delavcev se lahko poveča glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje vključenih učencev oziroma dijakov. V tem primeru mora zavod pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za šolstvo (v nadaljevanju: ministrstvo).

17. člen

(varuh negovalec)

V šoli oziroma zavodu, v katerem se izvaja posebni program vzgoje in izobraževanja, se na vsakih 15 učencev sistemizira 1 delovno mesto varuha – negovalca.

V šoli oziroma zavodu, v katerem se izvaja posebni program vzgoje in izobraževanja in v posebnem programu (Post)rehabilitacijski praktikum, se na šest težje ali težko gibalno oviranih otrok sistemizira 1 delovno mesto varuha – negovalca, v šoli oziroma zavodu z manjšim ali večjim številom teh otrok pa v ustreznem deležu.

V šoli oziroma zavodu, v katerem so v vzgojne skupine vključeni otroci in mladostniki z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, se na 10 otrok sistemizira 1 delovno mesto varuha – negovalca, v vzgojni skupini, v kateri so težko gibalno ovirani otroci in mladostniki, največ 2 delovni mesti.

V oddelkih podaljšanega bivanja in v Vzgojnem programu v dnevni obliki usposabljanja za gibalno ovirane otroke se odobri dodatna delovna mesta varuhov negovalcev, če pomoči ni mogoče zagotoviti z že sistemiziranimi delovnimi mesti varuhov – negovalcev ali spremljevalcev.

Varuh – negovalec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.

18. člen

(administrativna dela)

V osnovni šoli z 20 oddelki in več se za administrativna dela sistemizira 1 delovno mesto tajnika VIZ VI oziroma poslovnega sekretarja, ki je uvrščeno najmanj v VII/1 tarifni razred, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.

V zavodu s 15 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami in več se za administrativna dela sistemizira 1 delovno mesto tajnika VIZ VI oziroma poslovnega sekretarja, ki je uvrščeno najmanj v VII/1 tarifni razred, v zavodu z manjšim številom oddelkov oziroma vzgojnih skupin pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.

Tajnik VIZ VI mora imeti višjo strokovno izobrazbo ali višješolsko izobrazbo (prejšnja) (šesta raven, podraven 6/1 po KLASIUS-SRV). Poslovni sekretar VII/1 mora imeti visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja) (šesta raven, podraven 6/2 po KLASIUS-SRV). Poslovni sekretar VII/2 mora imeti visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja) (sedma raven po KLASIUS-SRV).

19. člen

(računovodska dela)

V osnovni šoli z 20 oddelki in več se za računovodska dela sistemizira 1 delovno mesto računovodje VII/1 ali računovodje VII/2, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.

V zavodu s 15 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami ali več se za računovodska dela sistemizira 1 delovno mesto računovodje VII/1 ali računovodje VII/2, v zavodu z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.

Računovodja VII/1 mora imeti visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja) (šesta raven, podraven 6/2 po KLASIUS-SRV). Računovodja VII/2 mora imeti visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja) (sedma raven po KLASIUS-SRV).

20. člen

(računovodsko-administrativna dela)

V šoli s 24 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami in več se za opravljanje računovodskih in administrativnih del poleg delovnih mest računovodje VI in tajnika VIZ VI sistemizirajo dodatna delovna mesta v skladu z naslednjimi merili:

24–28 oddelkov	0,50 delovnega mesta
29–36 oddelkov	1,00 delovno mesto
37–43 oddelkov	1,50 delovnega mesta
44–51 oddelkov	2,00 delovni mesti
52–59 oddelkov	2,50 delovnega mesta
60–67 oddelkov	3,00 delovna mesta in
68 in več oddelkov	3,50 delovna mesta.

V zavodu z 20 oddelki, vzgojnimi oziroma stanovanjskimi skupinami in več se za opravljanje računovodskih in administrativnih del poleg delovnih mest računovodje VI in tajnika VIZ VI sistemizirajo dodatna delovna mesta v skladu z naslednjimi merili:

20–27 oddelkov oziroma skupin	0,50 delovnega mesta
28–35 oddelkov oziroma skupin	1,00 delovno mesto
36–43 oddelkov oziroma skupin	1,50 delovnega mesta
44–51 oddelkov oziroma skupin	2,00 delovni mesti
52–59 oddelkov oziroma skupin	2,50 delovnega mesta
60–67 oddelkov	3,00 delovna mesta in
68 in več oddelkov	3,50 delovna mesta.

Šola oziroma zavod lahko delež delovnega mesta razporedi med delovno mesto knjigovodja V ali administrator V. Delavec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo. Če je oddelkov v šoli ali zavodu več, se lestvici smiselno nadaljujeta.

21. člen

(dvojezična osnovna šola)

Za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in posebnega vzgojno-izobraževalnega programa v dvojezični osnovni šoli veljajo za sistemizacijo knjižničarja ter računovodskega in administrativnega delavca določila pravilnika, ki določa normative in standarde za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom.

22. člen

(vzdrževalec opreme)

V zavodu, ki izvaja prilagojene izobraževalne programe z enakovrednim standardom znanja za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne ter gibalno ovirane otroke, se za vzdrževanje, prilagoditve in izposojo računalniške, elektroakustične in druge opreme sistemizira 1 delovno mesto vzdrževalca opreme.

Vzdrževalec opreme mora imeti srednjo strokovno izobrazbo.

23. člen

(hišnik)

Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami

Časovnica