Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina...

3374. Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (ZVDP)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (ZVDP)

Razglašam zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (ZVDP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji, 30. oktobra 1997.

001-22-112/97

Ljubljana, dne 7. novembra 1997.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O VINU IN DRUGIH PROIZVODIH IZ GROZDJA IN VINA (ZVDP)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja posebnosti varstva geografskega porekla grozdja, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina; pridelavo grozdja plemenite vinske trte; pridelavo mošta in vina; predelavo vina in predelavo stranskih proizvodov iz grozdja in vina; dajanje grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina v promet.

2. člen

(vino)

Vino je kmetijsko prehrambeni pridelek, pridobljen s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem drozge ali mošta, pridelanega iz grozdja plemenite vinske trte (v nadaljnjem besedilu: grozdje), ki vsebuje ob trgatvi najmanj 64 stopinj oechsleja sladkorja, če ni za posamezne letine, sorte in pridelovalna območja izjemoma določeno drugače.

3. člen

(drugi proizvodi iz grozdja in vina)

Drugi proizvodi iz grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: drugi proizvodi) po tem zakonu so:

-

nizkoalkoholne vinske pijače;

-

neprevreti in delno prevreti izdelki iz grozdja in vina: grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt, zgoščeni grozdni sok in zgoščen grozdni mošt, rektificirani zgoščeni grozdni sok, grozdni sok, mistela;

-

mešanice drugih pijač oziroma rastlinskih izvlečkov z vinom, pri katerih je delež vina več kot 50%;

-

dealkoholizirani proizvodi iz vina;

-

vinska žganja;

-

vinski kis;

-

stranski proizvodi iz grozdja in vina: tropine, droži, pečke in izdelki iz stranskih proizvodov;

-

drugi proizvodi iz grozdja in vina.

4. člen

(geografsko poreklo vina in drugih proizvodov)

(1)

Geografsko poreklo vina in drugih proizvodov se označi po geografskem območju, kjer je bilo pridelano grozdje in so zaradi naravnih oziroma človeških dejavnikov grozdje, vino oziroma drugi proizvodi pridobili določene posebne značilnosti.

(2)

Vrste oznak geografskega porekla vina so naslednje:

-

zaščiteno geografsko poreklo (ZGP);

-

priznana geografska oznaka (PGO);

-

priznano tradicionalno poimenovanje (PTP).

(3)

Z oznako zaščiteno geografsko poreklo (ZGP) se lahko označijo le vina iz razreda kakovostnih vin, pri katerih sta grozdje in vino pridelana na določenem območju, ki je enako ali manjše od vinorodnega okoliša. Imena in pogoji za zaščiteno geografsko poreklo vina so predpisani, pravno varstvo pravic je zagotovljeno po tem zakonu in po predpisih o industrijski lastnini.

(4)

Z oznako priznana geografska oznaka (PGO) se lahko označijo deželna vina, za katera je vse grozdje pridelano v določeni vinorodni deželi ali manjšem območju od vinorodne dežele. Imena in pogoji za priznano geografsko oznako so predpisani, pravno varstvo pravic je zagotovljeno po tem zakonu in po predpisih o industrijski lastnini.

(5)

Z oznako priznano tradicionalno poimenovanje (PTP) se lahko označijo vina, če je za tako označevanje predhodno izdelan elaborat, ki opredeljuje geografsko območje in lastnosti vina ter utemeljuje uporabo tradicionalnega poimenovanja. Elaborat pripravijo zainteresirani pridelovalci, potrdi ga minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem mnenju pooblaščene organizacije. Z oznako priznano tradicionalno poimenovanje (PTP) se označita vini teran in cviček. Vino teran je vino pridelano in polnjeno v originalno embalažo znotraj vinorodnega podokoliša Kraška planota. Vino cviček je vino pridelano in polnjeno v originalno embalažo znotraj vinorodnega okoliša Dolenjska. Z vpisom imena priznanega tradicionalnega poimenovanja v seznam geografskih oznak vina, pridobijo pridelovalci takega vina pravico do varstva oznake po tem zakonu in po predpisih o industrijski lastnini.

(6)

Oznaka geografskega porekla je skupinska pravica in jo smejo uporabljati tisti, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, za vino oziroma druge proizvode, če so grozdje, vino in drugi proizvodi pridelani oziroma proizvedeni na določenem območju in izpolnjujejo druge predpisane pogoje.

(7)

Zaradi zaščite in kontrole geografskega porekla vina in drugih proizvodov se v skladu s tem zakonom vodi seznam geografskih oznak vina in drugih proizvodov. V ta namen se vinogradniško območje Slovenije razdeli na pridelovalna območja; vodi kataster dejanskih in možnih vinogradniških površin z absolutnimi vinogradniškimi legami (v nadaljnjem besedilu: kataster vinogradov); vodi register pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register); predpišejo priporočene in dovoljene sorte vinske trte ter podlage za vinsko trto (v nadaljnjem besedilu: trsni izbor); spremlja dozorevanje grozdja in določa rok trgatve; ustrezno omeji hektarski pridelek grozdja; vino in drugi proizvodi ocenjujejo in označujejo.

(8)

Za vino in druge proizvode se glede oznake porekla blaga predpisi o industrijski lastnini uporabljajo le, če v tem zakonu ni drugače določeno. Pridelovalci vina, katerih vino izpolnjuje pogoje za označevanje porekla po tem zakonu, uživajo pravno varstvo po predpisih o industrijski lastnini.

5. člen

(strokovne in analitske naloge na področju vinogradništva in vinarstva)

(1)

Strokovne, upravne, pospeševalne in analitske naloge na področju vinogradništva in vinarstva, ki so posebej pomembne za Republiko Slovenijo in so določene s tem zakonom, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in ustanovnim aktom, opravljajo pooblaščene organizacije.

(2)

Naloge iz prvega odstavka tega člena so zlasti:

-

svetovanje, izobraževanje, usposabljanje ter prenos znanja do vinogradnikov in vinarjev na tehnološkem, gospodarskem, okoljevarstvenem in drugih področjih, pomembnih za razvoj vinogradništva in vinarstva;

-

selekcija in introdukcija vinske trte in genska banka vinske trte;

-

vzgoja ter zagotavljanje zadostnih količin osnovnega matičnega materiala vinske trte in podlag;

-

spremljanje predpisanih tehnologij in metod pridelave grozdja in vina (spremljanje dozorevanja grozdja);

-

analiziranje grozdja in vina ter razvrščanje vina in drugih proizvodov po kakovosti: ocenjevanje vina in drugih proizvodov (laboratorijske analize in organoleptična ocena);

-

izdajanje dovoljenj za dosladkanje grozdja in mošta;

-

določanje roka trgatve;

-

izdajanje odločb o ocenitvi vina in drugih proizvodov.

II. PRIDELAVA GROZDJA IN VINA

6. člen

(pridelava grozdja in vina ter predelava vina in drugih proizvodov)

(1)

Pridelava grozdja so vsa dela v vinogradu, vključno s trgatvijo grozdja.

(2)

Pridelava vina obsega predelavo grozdja, in sicer: pecljanje in drozganje grozdja, ter vsa kletarska dela: obdelavo drozge in mošta, alkoholno vrenje drozge in mošta, negovanje vina in pripravo vina za potrošnjo; polnjenje vina v originalno embalažo ter skladiščenje vina pred oddajo v promet.

(3)

Predelava vina in drugih proizvodov so tehnološki postopki, v katerih se kot surovina uporablja vino oziroma drugi proizvodi.

7. člen

(pridelovalci grozdja in vina ter drugih proizvodov)

Vino in druge proizvode smejo pridelovati in proizvajati osebe, ki za to dejavnost izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti, prostorov in opreme, ter so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, in sicer:

-

pravne osebe in samostojni podjetniki;

-

fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo grozdja in vina ter drugih proizvodov in niso samostojni podjetniki, vendar le iz lastnega pridelka grozdja.

8. člen

(register pridelovalcev grozdja in vina)

(1)

V register se vpišejo pravne in fizične osebe, ki pridelujejo grozdje (v nadaljnjem besedilu: pridelovalci grozdja), vino (v nadaljnjem besedilu: pridelovalci vina) oziroma druge proizvode (v nadaljnjem besedilu: pridelovalci drugih proizvodov) ali predelujejo vino oziroma druge proizvode (v nadaljnjem besedilu: predelovalci vina oziroma drugih proizvodov).

(2)

Pridelovalci grozdja so pravne in fizične osebe, ki pridelujejo grozdje za vino oziroma druge proizvode in:

-

imajo v lasti, zakupu oziroma v drugačni obdelavi 0,05 ha ali več vinograda na ozemlju Republike Slovenije;

-

imajo v lasti, zakupu oziroma v drugačni obdelavi manj kot 0,05 ha vinogradov na ozemlju Republike Slovenije, če dajejo grozdje, vino oziroma druge proizvode v promet;

-

imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in imajo ob uveljavitvi tega zakona vinograde v lasti ali zakupu v obmejnih območjih držav, ki mejijo na Republiko Slovenijo, če prepeljejo grozdje, vino oziroma druge proizvode na območje Republike Slovenije.

(3)

Pridelovalci vina so pravne in fizične osebe, ki pridelujejo vino iz grozdja iz lastne pridelave ali iz kupljenega grozdja oziroma vina.

(4)

Pridelovalci drugih proizvodov so pravne in fizične osebe, ki pridelujejo druge proizvode iz grozdja iz lastne pridelave ali iz kupljenega grozdja.

(5)

Predelovalci vina oziroma drugih proizvodov so pravne in fizične osebe, ki predelujejo vino oziroma druge proizvode iz lastne ali kupljene pridelave v druge proizvode.

(6)

Pridelovalci oziroma predelovalci, ki so pravne osebe oziroma samostojni podjetniki, se vpišejo v register v upravni enoti, v kateri ima pravna oseba oziroma samostojni podjetnik sedež, pridelovalci grozdja, ki so fizične osebe, se vpišejo v register pri upravni enoti, v kateri ležijo njihovi vinogradi oziroma njihov pretežni del.

9. člen

(vsebina registra)

(1)

V register se vpisujejo podatki:

-

o pridelovalcih in predelovalcih iz 8. člena tega zakona: ime, priimek in naslov, enotna matična številka fizične osebe oziroma ime, sedež in matična številka pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika;

-

o vinogradih: katastrski okraj, katastrska občina, parcelna številka, katastrski razred, neto in bruto površina;

-

o vinski trti: število trsov in sadilna razdalja, sorta, podlaga, leto sajenja;

-

o pridelku: količina grozdja po sortah, količina doma pridelanega vina in drugih proizvodov;

-

o odkupu: količina odkupljenega grozdja, mošta oziroma vina po sortah in količina odkupljenih drugih proizvodov po vrstah;

-

drugi podatki.

(2)

Vlogo za vpis v register mora vložiti pridelovalec oziroma predelovalec iz prvega odstavka tega člena pred začetkom opravljanja dejavnosti na predpisan način, v predpisanih rokih in skupaj s predpisano dokumentacijo.

(3)

Register na predpisan način vodi upravna enota. Upravna enota predpisane podatke iz registra v predpisanih rokih in na predpisan način pošlje ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) za izdelavo zbirnega registra.

(4)

Podatke iz registra lahko uporablja ministrstvo za izdelavo katastra vinogradov ter za spremljanje stanja in oblikovanje gospodarske politike na področju vinogradništva in vinarstva; pooblaščena organizacija za opravljanje svojih nalog; upravna enota za opravljanje svojih nalog; pristojne inšpekcije za opravljanje svojih nalog; upravni organ, pristojen za državno statistiko, ter drugi organi, pooblaščeni z zakonom.

10. člen

(kataster dejanskih in možnih vinogradov)

(1)

Na podlagi zbirnega registra in drugih baz podatkov ministrstvo vzpostavi kataster vinogradov kot evidenco o dejanskih in možnih vinogradih. Kataster vinogradov se vodi v povezavi z zemljiškim katastrom.

(2)

Kot možne vinogradniške površine se lahko evidentirajo le absolutne vinogradniške lege. Absolutna vinogradniška lega je lega, na kateri vinska trta daje kakovostno in količinsko optimalne pridelke, pri čemer je ekonomičnost pridelave vinske trte na tej legi večja kot bi bila pri pridelavi drugih kmetijskih pridelkov.

(3)

Pri vzpostavitvi in vodenju katastra vinogradov uporablja ministrstvo naslednje podatke:

-

o pridelovalcih iz zbirnega registra pridelovalcev grozdja in vina, pri čemer se lahko za fizične osebe uporabi glede imena, priimka in naslova ter enotne matične številke občana podatke iz Centralnega registra prebivalstva; za pravne osebe in samostojne podjetnike pa glede imena, naslova, matične številke ter drugih javnih podatkov podatke iz registra podjetij; za oboje pa tudi podatke iz registra teritorialnih enot in evidence hišnih številk;

-

o legi iz zemljiškega katastra, topografskih načrtov, kart in baz;

-

o lastnikih, površini, katastrski kulturi in katastrskem razredu iz podatkovne baze zemljiškega katastra Republike Slovenije vključno z obstoječo računalniško obdelavo;

-

o zemljiščih in njihovi rodovitnosti iz agrokarte, kategorizacije in razvrstitve kmetijskih zemljišč, iz pedološke in geološke karte, iz aero fotoposnetkov in obstoječih satelitskih posnetkov ter iz podatkov sistematičnega spremljanja in analiziranja rodovitnosti kmetijskih zemljišč;

-

o podnebju iz podatkovne baze Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije;

-

o onesnaženosti iz podatkov sistematičnega spremljanja onesnaženosti kmetijskih zemljišč, kmetijskih rastlin in talne vode;

-

iz drugih baz podatkov.

(4)

Upravljalci oziroma lastniki podatkov iz tretjega odstavka tega člena dajo ministrstvu podatke brezplačno, zaračunajo pa lahko neposredne materialne stroške za potrebne dodatne izvode.

11. člen

(grozdje)

(1)

Grozdje, namenjeno pridelavi v vino, se lahko prideluje le na absolutnih vinogradniških legah in iz določenih priporočenih oziroma dovoljenih sort vinske trte za določeno pridelovalno območje.

(2)

Grozdje, namenjeno pridelavi v vino, mora biti glede na predvideno kakovostno stopnjo vina pridelano z ustrezno vinogradniško tehnologijo.

(3)

Pri pridelavi grozdja in vina se mora ravnati z grozdjem, drozgo, moštom in vinom tako, da se ohranijo in razvijejo vse naravne kakovostne značilnosti grozdja in se doneguje za promet primerno vino.

(4)

Iz uvoženega grozdja, drozge oziroma mošta ni dovoljeno pridelovati vina. Ta določba ne velja za grozdje, ki ga pridelovalci iz tretje alinee drugega odstavka 8. člena tega zakona pridelajo na svojih zemljiščih na obmejnih območjih sosednjih držav in ga v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, pripeljejo v Republiko Slovenijo.

12. člen

(trgatev)

(1)

Trgatev grozdja za pridelavo mošta in vina ni dovoljena pred dnem, ki ga po posameznih pridelovalnih območjih za posamezne sorte vinske trte in kakovostne stopnje vina na podlagi podatkov o dozorevanju grozdja določi pooblaščena organizacija. Posamezno pridelovalno območje je lahko enako ali manjše od vinorodnega okoliša.

(2)

Rok za trgatev grozdja se določi na podlagi terenskih meritev zorenja grozdja tako, da ima grozdje ob trgatvi praviloma takšno sladkorno stopnjo, da izboljšanje vina z dosladkanjem ni potrebno.

(3)

Ne glede na prvi odstavek 2. člena tega zakona lahko ministrstvo zaradi izredno neugodnih razmer za dozorevanje grozdja po predhodnem mnenju pooblaščene organizacije dovoli pridelavo vina iz grozdja, ki vsebuje ob trgatvi najmanj 52 stopinj oechsleja sladkorja.

(4)

Dovoljeni rok trgatve objavi pooblaščena organizacija na krajevno običajen način.

(5)

Trgatev grozdja za vrhunsko vino je treba predhodno prijaviti pooblaščeni organizaciji. Pred trgatvijo pooblaščena organizacija pregleda količino in kakovost grozdja, namenjenega pridelavi vrhunskih vin iz druge alinee druge podtočke točke A) 18. člena tega zakona.

13. člen

(nega vina)

(1)

Pri pridelavi grozdja, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina so dovoljeni le predpisani postopki in enološka sredstva.

(2)

Popravljanje mošta in vina ter dosladkanje grozdja, drozge oziroma mošta ni dovoljeno, razen če za to pooblaščena organizacija izda predpisano dovoljenje za dosladkanje drozge ali mošta. Dovoljenje lahko pooblaščena organizacija izda, če so v posameznem letu vremenske razmere za rast in razvoj vinske trte posebej neugodne, pri tem pa upošteva pridelovalno območje in predvideno kakovostno stopnjo vina ter sorto grozdja. Dovoljenja za dosladkanje se ne sme izdati, če je drozga oziroma mošt namenjena za pridelavo vrhunskega vina.

(3)

Dovoljenje iz prejšnjega odstavka je skupna odločba za vse pridelovalce grozdja in vina posamezne sorte z določenega pridelovalnega območja in se izda po uradni dolžnosti. Odločba se objavi na krajevno običajen način, en izvod pa se pošlje organu kmetijske inšpekcije.

14. člen

(mešanje grozdja, drozge, mošta in vina)

(1)

Mešanje grozdja, drozge, mošta oziroma vina je za posamezne kakovostne stopnje vina, različne letnike in barve grozdja dovoljeno le v okviru, ki ga določa ta zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi.

(2)

Prepovedano je mešanje slovenskega vina z uvoženim.

III. RAZDELITEV VINOGRADNIŠKEGA OBMOČJA NA PRIDELOVALNA OBMOČJA

15. člen

(pridelovalna območja)

(1)

Glede na ekološke razmere (relief, podnebje, tla, agrobiološke dejavnike ter vede o vinski trti), glavne organoleptične lastnosti vin ter zgodovinsko tradicionalne vidike predelave grozdja in vina se vinogradniško območje Slovenije deli na pridelovalna območja: vinorodne dežele, vinorodne okoliše ter vinorodne podokoliše, vinorodne ožje okoliše, vinorodne kraje in vinorodne lege.

(2)

Vinorodna dežela je širše geografsko območje, ki ima podobne podnebne in talne razmere, ki skupaj z agrobiološkimi dejavniki vplivajo na glavne organoleptične lastnosti vina, pridelanega na območju dežele. Vinorodne dežele so: Podravje, Posavje in Primorska.

(3)

Vinorodni okoliš je osnovno geografsko opredeljeno območje, ki ima podobne podnebne in talne razmere, podoben izbor sort in druge podobne agrobiološke dejavnike, ki omogočajo pridelavo grozdja in vina za okoliš značilnih, podobnih organoleptičnih lastnosti. Vinorodni okoliši so:

1.

v vinorodni deželi Podravje: Ljutomersko-Ormoški vinorodni okoliš, Mariborski vinorodni okoliš, Radgonsko-Kapelski vinorodni okoliš, Šmarsko-Virštajnski vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Haloze, Prekmurski vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Srednje Slovenske gorice;

2.

v vinorodni deželi Posavje: Bizeljsko-Sremiški vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Bela krajina, vinorodni okoliš Dolenjska;

3.

v vinorodni deželi Primorska: Koperski vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Goriška Brda, vinorodni okoliš Kras, vinorodni okoliš Vipavska dolina.

(4)

Manjša pridelovalna območja od vinorodnega okoliša so vinorodni podokoliši, vinorodni ožji okoliši, vinorodni kraji in vinorodne lege. To so geografsko opredeljeni deli vinorodnega okoliša s podobnimi podnebnimi, talnimi, višinskimi, sončnimi in drugimi okoljskimi razmerami ter z izborom sorte, ki omogočajo pridelavo grozdja in vina, ki se po kakovosti in organoleptičnih lastnostih razlikuje od grozdja in vina, pridelanega v drugih pridelovalnih območjih istega vinorodnega okoliša.

16. člen

(trsni izbor)

V posameznih vinorodnih okoliših se sme saditi in pridelovati vino samo iz tistih sort vinske trte, ki jih določa trsni izbor za posamezni okoliš.

IV. RAZVRSTITEV VIN IN NJIHOVO OCENJEVANJE TER OZNAČEVANJE

1. Razvrstitev vina

17. člen

(razvrstitev vina)

(1)

Vina po tem zakonu so:

a)

vina v ožjem pomenu besede:

-

mirna vina,

-

biser vina,

-

peneča vina,

-

gazirana vina;

b)

posebna vina:

-

naravna sladka vina kot so vina iz sušenega grozdja,

-

aromatizirana vina,

-

alkoholizirana vina,

-

druga posebna vina.

(2)

Po barvi se vina delijo na bela, rdečkasta ali rose in rdeča.

(3)

Po vsebovani količini neprevretega sladkorja se:

-

mirna vina delijo na: suha, polsuha, polsladka in sladka;

-

peneča, biser in gazirana vina delijo na: posebno suha, suha, polsuha, polsladka in sladka.

18. člen

(razvrstitev vina po kakovosti)

Razvrstitev vina v kakovostne stopnje je odvisna od doseganja kakovosti grozdja, hektarskih pridelkov, ki ne smejo presegati predpisane količine, stopnje sladkorja, izplena pri stiskanju grozdja, naravnega alkohola in drugih sestavin vina ter organoleptičnih značilnosti vina, in sicer:

a)

po kakovosti se vina v ožjem pomenu besede razvrstijo v razred namiznih vin in razred kakovostnih vin, in sicer:

A)

Mirna vina

1.

razred namiznih vin:

-

namizno vino,

Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (ZVDP)

Časovnica