• PREDPIS
  • RAZVELJAVLJEN

Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 94-4205/2004, stran 11427 DATUM OBJAVE: 26.8.2004

VELJAVNOST: od 29.7.2004 do 31.12.2014 / UPORABA: od 1.8.2004 do 30.6.2015

RS 94-4205/2004

Verzija 27 / 27

Čistopis se uporablja od 1.7.2015 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.7.2015
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
4205. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti
Na podlagi 245. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/00) sklepata pogodbeni stranki kot predstavniki delodajalcev: Združenje delodajalcev Slovenije: Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za varstvo okolja, Ljubljana in kot predstavniki delojemalcev: Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije, KNSS – Neodvisnost, Konfederacija novih sindikatov Slovenije
K O L E K T I V N O   P O G O D B O
komunalnih dejavnosti

SPLOŠNI DEL

VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE

1. člen

Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

2. člen

Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe

(1)

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki na pridobiten način opravljajo eno od navedenih dejavnosti kot glavno dejavnost:
01. 411  Urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih športnih
         površin
40. 221  Distribucija plinastih goriv po plinovodski mreži
40. 300  Oskrba s paro in toplo vodo
41. 000  Zbiranje, čiščenje in distribucija pitne vode
45. 210 Splošna gradbena dela (pomožna komunalna dela, vzdrževanje
         mestnih cevovodov, komunikacij in energetske napeljave)
63. 210  Druge pomožne dejavnosti v kopenskem prometu
         – obratovanje parkirnih prostorov
74. 700  Čiščenje objektov in opreme
90. 010  Ravnanje z odplakami
90. 021  Zbiranje in odvoz odpadkov
90. 022 Dejavnost deponij, sežiganje in drugi načini odstranjevanja
         trdih odpadkov
90. 023  Ravnanje z nevarnimi odpadki
90. 031  Čiščenje okolja
90. 032  Druge dejavnosti javne higiene
93. 30   Pogrebna dejavnost.

(2)

Kolektivna pogodba velja tudi za delodajalca, ki opravlja strokovne tehnične, organizacijske in razvojne naloge na podro­čju gospodarskih javnih služb, če je organiziran kot družba, v katerega so povezana javna podjetja, ki opravljajo katerokoli dejavnost iz prvega odstavka tega člena kot glavno dejavnost.

3. člen

Osebna veljavnost

(1)

Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2)

Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja razen, če je tako določeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, s splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi.

(3)

Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.

(4)

Ta kolektivna pogodba ne velja za vse tiste delavce, ki so javni uslužbenci po zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02).

4. člen

Časovna veljavnost

(1)

Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti je začela veljati z dnem sklenitve, uporabljati se je začela s 1. avgustom 2004.

(2)

Stranki Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti soglašata, da se njena veljavnost podaljša do 31. 12. 2011.

(3)

Tarifna priloga je sestavni del Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti.

5. člen

Enotni minimalni standardi

(1)

Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah in drugih aktih pri delodajalcih.

(2)

Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde razen v primerih in pogojih, ko je dogovorjeno odstopanje od teh standardov. Odstopanje od minimalnih standardov je dovoljeno na podlagi posebnega pisnega sporazuma, s časovno opredelitvijo, med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem, zlasti v primerih bistvenega poslabšanja poslovanja v zadnjem letu dni, recesije panoge in v podobnih utemeljenih primerih.

TARIFNI DEL

39. člen

Splošne določbe o plačah in drugih osebnih prejemkih

(1)

Prejemki delavca, ki jih ta kolektivna pogodba opredeljuje so:

-

plača (osnovna plača, plača za delovno uspešnost, plačilo za poslovno uspešnost, dodatki),

-

nadomestila plače,

-

drugi osebni prejemki,

-

povračila stroškov v zvezi z delom,

-

odškodnine,

-

drugi prejemki.

(2)

Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na prejemke delavcev, so v bruto zneskih, razen če ni v tej kolektivni pogodbi določeno drugače.

(3)

Delavcem, ki delajo z delovnim časom krajšim od polnega, pripada povračilo stroškov v zvezi z delom v celoti, drugi osebni prejemki pa v sorazmerju s časom prebitim na delu.

(4)

Delavci prejmejo prejemke iz prvega odstavka tega člena v denarni obliki.

40. člen

Pisni obračun plače

(1)

Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki mora vsebovati vse za pravilni obračun zahtevane podatke:

-

tarifni in plačilni razred,

-

osnovno plačo delavca,

-

dodatke,

-

plače za delovne uspešnosti,

-

plačilo za poslovno uspešnost,

-

nadomestila plače po posameznih vrstah,

-

bruto plača,

-

zneske prispevkov za socialno varnost,

-

davke iz osebnih prejemkov,

-

neto plača,

-

povračila stroškov v zvezi z delom,

-

dodatno pokojninsko zavarovanje,

-

odtegljaji od plače,

-

neto izplačilo.

(2)

Delodajalec lahko na istem obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke.

(3)

Delodajalec mora v navzočnosti delavca opraviti pregled pisnega obračuna plače in nadomestila ter obrazložiti vse okoliščine v zvezi z obračunom, če to zahteva delavec ali sindikalni zaupnik na delavčev pisni predlog.

PLAČE

41. člen

Plača

(1)

Izhodiščna plača je plača za polni delovni čas, pričakovane rezultate dela in normalne pogoje dela.

(2)

Izhodiščna plača po tarifnih razredih predstavlja najnižjo možno osnovno plačo delavca, dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi za povprečni mesečni fond delovnega časa 174 ur.

(3)

Osnovna plača delavca je plača, ki ustreza vrednosti zahtevnosti delovnega mesta za poln delovni čas ob normalnih predvidenih delovnih pogojih in ob doseganju predvidenih rezultatov dela.

(4)

Po prenehanju veljavnosti Zakona o izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004–2005 se pogodbeni stranki dogovorita o načinu uskladitve osnovnih plač z veljavnostjo od 1. 1. 2006 dalje.

42. člen

Napredovanje delavca
Pogoje in postopek napredovanja delavca na delovnem mestu v višji plačilni razred ali na bolj zahtevno delovno mesto določi delodajalec z internim aktom.

43. člen

Plača za delovno uspešnost

(1)

Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, inventivnost in inovativnost. Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje individualno in skupinsko, po vnaprej dogovorjenih kriterijih, zapisanih v kolektivni pogodbi ali drugem aktu pri delodajalcu.

(2)

Delovno uspešnost delavca ugotavlja in ocenjuje poslovodni organ, ki lahko to pooblastilo prenese na drugega delavca.

(3)

Osnova za izračun plače za delovno uspešnost je osnovna plača delavca.

(4)

Plača za delovno uspešnost pripada delavcu, ki presega pričakovane rezultate.

(5)

Delavcu, ki ne dosega pričakovanih rezultatov se lahko osnovna plača zmanjša največ za 20%.

44. člen

Plačilo za poslovno uspešnost
Delodajalec in reprezentativni sindikat v podjetju se dogovorita o načinu izplačila plačila za poslovno uspešnost na podlagi doseženih rezultatov poslovanja glede na plan. Do tega plačila je upravičen delavec, ki je na dan izplačila v delovnem razmerju. Delavec je upravičen do sorazmernega dela plačila za poslovno uspešnost glede na njegovo prisotnost na delovnem mestu.

45. člen

Dodatek za delovno dobo

(1)

Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.

(2)

Pri uveljavljanju pravice iz prejšnjega odstavka se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu, ali v delovnem razmerju doma ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico. Dokupljena, beneficirana in posebne zavarovalne dobe ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka za delovno dobo.

(3)

V podjetniški kolektivni pogodbi se delodajalec in delavci dogovorijo še o dodatku na stalnost v podjetju.

46. člen

Drugi dodatki

(1)

Delavcem pripadajo dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa in dodatki za posebne obremenitve pri delu, za neugodne vplive okolja in za nevarnost pri delu.

(2)

Obračunavajo se za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

(3)

Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka.
Dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa

1.

Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
–  izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni
   oziroma turnusno delo                                10%
–  delo v deljenem delovnem času
   a) za prekinitev dela nad 1 uro                      15%
   b) za prekinitev dela nad 2 uri                      20%
–  dežurstvo na delovnem mestu                          20%
–  nočno delo                                           35%
–  delo preko polnega delovnega časa                    30%
–  delo v nedeljo                                       50%
–  delo na praznik in dela proste dneve po zakonu       50%
–  delo s sezonskim značajem dela
   po aktu delodajalca                                  10%

2.

Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatka za delo v nedeljo in dodatka za delo na praznik in dela proste dneve po zakonu.
Dodatki za posebne obremenitve pri delu, za neugodne vplive okolja, za nevarnost pri delu
V kolektivni pogodbi pri delodajalcu se določijo dodatki in višina dodatkov zaradi vpliva delovnega okolja, naporov in težjih delovnih pogojev, ki se občasno pojavljajo in niso sestavni del zahtevnosti del in se ne vračunavajo v osnovno plačo.
Ti dodatki se določijo kot:

a)

dodatek za dela, pri katerih se uporabljajo posebna zaščitna sredstva v skladu s predpisi (kot so plinske maske, maske proti prahu, naprave za dovajanje svežega zraka in druga), se določi v višini najmanj 4%;

b)

dodatek za težko delo – pri umazanem delu in drugih težkih delih, pri katerih je delavec izpostavljen negativnim vplivom okolja, kot na primer: dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoke temperature, vibracije, delo s kompresorjem, posebno močen ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba, delo v temnih prostorih ali z obremenilno barvno svetlobo, se določi v višini najmanj 4%;

c)

dodatek za nevarna dela,če je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim (požar, vdor vode, eksplozija), se določi v višini najmanj 6%.

47. člen

Nadomestila za čas pripravljenosti na domu
Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo po urah pripravljenosti v višini najmanj 10% od osnovne plače delavca.

NADOMESTILA PLAČE

48. člen

Nadomestila plače