Nalaganje dokumenta...
Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 128-5366/2004, stran 15342 DATUM OBJAVE: 30.11.2004
VELJAVNOST: od 1.12.2004 do 1.4.2011 / UPORABA: od 1.12.2004 do 1.4.2011
RS 128-5366/2004
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 2.4.2011 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 18.2.2026: NEAKTUALEN.
5366. Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona
Na podlagi šestega odstavka 162. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 43/04) in prvega odstavka 64. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 14/03) generalni državni tožilec – začasni vodja Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije izdajam
S P L O Š N O N A V O D I L O
za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona
za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona
I. UVOD
1. člen
(1)
Državni tožilec se lahko odloči za postopek odložitve kazenskega pregona, če na podlagi dejanskega stanja iz kazenske ovadbe in po potrebi na podlagi podatkov, pridobljenih po drugem in tretjem odstavku 161. in drugem odstavku 163.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) presodi, da so podani pogoji in okoliščine iz tega navodila.
(2)
Postopek odložitve kazenskega pregona se ne izvede:
a)
Če je potrebno reševanje kazenskega primera v sodnem postopku zaradi:
-
teže kaznivega dejanja;
-
okoliščin, v katerih je bilo storjeno kaznivo dejanje;
-
osebnosti storilca;
-
ker bi bilo potrebno storilcu kaznivega dejanja izreči ali varnostni ukrep ali tudi stransko kazen (na primer prepoved vožnje motornega vozila po 39. členu Kazenskega zakonika), česar ne morejo po vsebini zajeti naloge, opredeljene v prvem odstavku 162. člena ZKP;
a)
Če presodi, da bi bilo primerneje izvesti postopek poravnavanja po 161a. členu ZKP.
II. KRITERIJI
2. člen
Za poenoteno uporabo zakonskih možnosti opuščanja kazenskega pregona so pri odločanju o odložitvi kazenskega pregona državni tožilci dolžni upoštevati splošne kriterije o vrstah kazenskih ovadb, ki so primerne za odložitev pregona in posebne kriterije za določitev nalog iz tega navodila.
3. člen
Splošni kriteriji za odložitev pregona
Posebej primerne zadeve za odložen pregon so
-
ovadbe zoper mladoletnike, ki so prvič v postopku ali če je že v teku pripravljalni postopek, pa bi se zaradi nove ovadbe nesorazmerno podaljšal;
-
ovadbe za premoženjske delikte, kjer so oškodovanci pravne osebe: zlasti tatvine (v trgovinah, na bencinskih servisih), goljufije (na škodo telekomunikacijskih družb, zavarovalnic), ponarejanje listin (registrska tablica, avtobusne, železniške vozovnice, smučarske karte ipd.), poškodovanje tuje stvari (na škodo objektov v lasti države ali lokalne skupnosti), povzročitev splošne nevarnosti, zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti (kadar so podane lažje kršitve), neplačevanje preživnine, kazniva dejanja zoper delovna razmerja in socialno varnost in kazniva dejanja, kjer oškodovanca ni ali je neznan;
-
ovadbe, v katerih je interes oškodovanca, da dobi čimprej povrnjeno škodo ali plačano preživnino, pomembnejši od potrebe po izvedbi kazenskega postopka in kaznovanju;
Pri odločitvi o odložitvi pregona državni tožilci upoštevajo časovno odmaknjenost storitve dejanja. Predhodno obravnavanje in prejšnje kaznovanje ni nujno ovira za odložitev pregona.
Za odložen pregon praviloma niso primerne ovadbe za kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila in zoper obrambno moč države.
Odložitev pregona za kazniva dejanja iz drugega. odstavka 162. člena ZKP je dopustna ob ugotavljanju splošnih kriterijev iz tega navodila ter posebnih okoliščin glede kaznivih dejanj:
-
omogočanje uživanja mamil po prvem odstavku 197. člena KZ, če gre za t.i. mehke droge v količini do treh jointov;
-
izsiljevanje po prvem in drugem odstavku 218. člena KZ, če gre za majhno premoženjsko korist;
-
poslovna goljufija po prvem odstavku 234.a člena KZ, če gre le za enega oškodovanca in premoženjsko škodo, ki jo je mogoče povrniti v postopku odloženega pregona;
-
izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice po prvem in drugem odstavku 253. člena KZ, če gre za majhno premoženjsko korist.
Pri "trgovinskih tatvinah" odložitev pregona praviloma ni primerna, če je vrednost vzete in vrnjene stvari do 5000 SIT. Ob upoštevanju subjektivnih okoliščin je v takih zadevah potrebno oceniti, ali ne gre za dejanje majhnega pomena.
Za odložitev pregona v teh zadevah morajo biti podane posebej utemeljene okoliščine.
4. člen
Kriteriji in podlage za določitev nalog
-
opravičilo oškodovancu (zlasti mladoletnih storilcev) je mogoče upoštevati kot odpravo moralne škode;
-
dopustna je kumulacija nalog iz 1. in 2. točke prvega odstavka 162. člena ZKP v primeru, ko je dejanje storjeno iz koristoljubnosti ali naklepno;
-
za določitev plačila (v spodaj določenih omejitvah) je upoštevno premoženjsko stanje osumljenca glede na socialne razmere v regiji;
-
če je osumljenec brezposeln ali nima sredstev za poravnavo škode oziroma plačilo prispevka, se mu naloži naloga iz 3. točke prvega odstavka 162. člena ZKP;
-
ob pristanku oškodovanca je mogoče naložiti odpravo škode v obliki dela v korist oškodovanca;
-
soglasje oškodovanca je pogoj le za izvedbo postopka o odloženem pregonu, ne pa tudi za določitev konkretne naloge;
-
pri določanju naloge državni tožilec lahko upošteva predlog oškodovanca glede načina odprave škode in višine odškodnine ter pravila odškodninskega prava;
-
če državni tožilec meni, da podatki o premoženjskem stanju v ovadbi niso popolni ali resnični, jih lahko pridobi sam v skladu z 12. členom Zakona o državnem tožilstvu.
5. člen