na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o tajnih podatkih (ZTP)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 87-4450/2001, stran 8697 DATUM OBJAVE: 8.11.2001
VELJAVNOST: od 23.11.2001 / UPORABA: od 23.11.2001
RS 87-4450/2001
Verzija
8 / 8
Čistopis se uporablja od 14.2.2023 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
4450. Zakon o tajnih podatkih (ZTP)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o tajnih podatkih (ZTP)
o razglasitvi zakona o tajnih podatkih (ZTP)
Razglašam zakon o tajnih podatkih (ZTP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. oktobra 2001.
Št. 001-22-124/01
Ljubljana, dne 2. novembra 2001.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O TAJNIH PODATKIH (ZTP)
O TAJNIH PODATKIH (ZTP)
I. POGLAVJE SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se določajo skupne osnove enotnega sistema določanja, varovanja in dostopa do tajnih podatkov z delovnega področja državnih organov Republike Slovenije, ki se nanašajo na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ter prenehanja tajnosti takšnih podatkov.
Po tem zakonu morajo ravnati državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter drugi organi, gospodarske družbe in organizacije, ki pri izvajanju zakonsko določenih nalog pridobijo ali razpolagajo s podatki iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: organi), ter posamezniki v teh organih.
Po tem zakonu morajo ravnati tudi dobavitelji, izvajalci gradenj ali izvajalci storitev (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki se jim podatki iz prvega odstavka tega člena posredujejo zaradi izvršitve naročil organa.
Vsak, ki mu je bil zaupan tajni podatek, ali ki se je seznanil z vsebino tajnega podatka, je odgovoren za njegovo varovanje in ohranitev njegove tajnosti.
2. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
tajni podatek je dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov, določenih v tem zakonu, zavarovati pred nepoklicanimi osebami, in ki je v skladu s tem zakonom določeno in označeno za tajno;
2.
tajni podatek tuje države je podatek, ki ga je Republiki Sloveniji oziroma njenim organom posredovala tuja država oziroma njen organ ali mednarodna organizacija v pričakovanju, da bo ostal tajen, ter podatek, ki je rezultat sodelovanja Republike Slovenije oziroma njenih organov s tujo državo ali mednarodno organizacijo oziroma njenimi organi in za katerega se dogovori, da mora ostati tajen;
3.
dokument je vsak napisan, narisan, natisnjen, razmnožen, posnet, fotografiran, magneten, optičen ali kakšen drugačen zapis tajnega podatka;
4.
medij je vsako sredstvo, ki vsebuje tajne podatke;
5.
kriptografska rešitev je strojna oziroma programska oprema ter s tem povezani sestavni deli, ki so namenjeni kriptografski zaščiti tajnih podatkov;
6.
kriptografski material so kriptografski ključi v vseh oblikah, kriptografske naprave oziroma strojna in programska oprema, namenjena kriptografski zaščiti podatkov ter priročniki in dokumentacija o kriptografskem materialu in kriptografiji;
7.
določanje tajnih podatkov je dejanje ali postopek, s katerim se podatek v skladu s tem zakonom oceni za tajnega in se mu določita stopnja in rok tajnosti ali s katerim se mu stopnja tajnosti spremeni ali prekliče;
8.
prenehanje tajnosti podatka je sprememba tajnega podatka v podatek, ki je dostopen v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo poslovanje organa;
9.
dostop do tajnega podatka je seznanitev osebe s tajnim podatkom ali možnost osebe pridobiti tajni podatek;
10.
varnostno preverjanje je poizvedba, ki jo v postopku pridobivanja dovoljenja za dostop do tajnih podatkov ali varnostnega dovoljenja organizacije ter v postopku vmesnega varnostnega preverjanja opravi pristojni organ in katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih;
11.
varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerih izhaja, da obstajajo utemeljeni dvomi o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe za obravnavanje in varovanje tajnih podatkov;
12.
ogrožanje vitalnih interesov države je ogrožanje njene ustavne ureditve, neodvisnosti, ozemeljske celovitosti, obrambne sposobnosti in javne varnosti;
13.
obravnavanje tajnih podatkov je določanje, označevanje, dostop do, uporaba, evidentiranje, razmnoževanje, posredovanje, prenos, uničevanje nosilcev tajnih podatkov ter drugi ukrepi in postopki, povezani z delom s tajnimi podatki;
14.
varovanje tajnih podatkov je uporaba ukrepov in postopkov za obravnavanje, hrambo, arhiviranje in nadzor nad tajnimi podatki v njihovem življenjskem ciklu, ki pripomorejo k odvračanju in odkrivanju namernega in naključnega nepooblaščenega razkritja ali izgube takih podatkov;
15.
povezana oseba je zakoniti zastopnik, prokurist, član uprave, lastnik ali delničar, ki ima v lasti vsaj 25-odstotni lastniški ali upravljavski delež organizacije;
16.
osnovno usposabljanje je usposabljanje, na katerem se udeleženec seznani s predpisi in postopki, ki urejajo področje nacionalnih in tujih tajnih podatkov;
17.
dodatno usposabljanje je usposabljanje, ki se izvaja v skladu z letnim programom in obsega povzetek osnovnega usposabljanja, novosti ter ugotovitve opravljenih inšpekcijskih nadzorov na področju tajnih podatkov;
18.
varnostno vrednotenje je postopek preverjanja skladnosti varnostnih ukrepov z vsemi varnostnimi zahtevami;
19.
varnostno ovrednotenje je zaključek postopka preverjanja skladnosti varnostnih ukrepov z vsemi varnostnimi zahtevami;
20.
javna varnost zajema varnost nacionalnega ozemlja, zaščito življenja ljudi in njihove lastnine ter uresničevanje temeljnih funkcij družbe;
21.
predstojnik organa v ministrstvu je minister, če ima ministrstvo organ v sestavi, je predstojnik organa predstojnik organa v sestavi ministrstva, razen v 22.f, 35.a in 38. členu tega zakona, kjer je predstojnik organa v sestavi ministrstva minister.
3. člen
V zvezi z opravljanjem svoje funkcije lahko do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do tajnih podatkov dostopa:
-
predsednik republike;
-
predsednik vlade;
-
poslanec;
-
generalni sekretar Državnega zbora;
-
državni svetnik;
-
minister in predstojnik vladne službe, ki je neposredno odgovoren predsedniku vlade;
-
sodnik;
-
sodnik Ustavnega sodišča;
-
državni tožilec;
-
generalni državni odvetnik in namestnik generalnega državnega odvetnika;
-
varuh človekovih pravic;
-
namestnik varuha človekovih pravic po posebnem pooblastilu varuha za izvrševanje nadzora v konkretni zadevi;
-
guverner in namestnik guvernerja Banke Slovenije;
-
član Računskega sodišča;
-
član Fiskalnega sveta;
-
predsednik in član Državne revizijske komisije;
-
zagovornik načela enakosti;
-
informacijski pooblaščenec.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko v zvezi z opravljanjem svoje funkcije do tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije brez dovoljenja za dostop do tujih tajnih podatkov dostopa:
-
predsednik republike;
-
predsednik vlade;
-
predsednik državnega sveta;
-
predsednik vrhovnega sodišča;
-
poslanec;
-
minister;
-
generalni sekretar vlade;
-
sodnik in državni tožilec;
-
sodnik Ustavnega sodišča;
-
varuh človekovih pravic;
-
namestnik varuha človekovih pravic po posebnem pooblastilu varuha za izvrševanje nadzora v konkretni zadevi;
-
informacijski pooblaščenec.
Osebe iz tega člena lahko dostopajo do tajnih podatkov po opravljenem osnovnem usposabljanju in s podpisom izjave, da so seznanjene s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov, ter da se zavezujejo s tajnimi podatki ravnati v skladu s temi predpisi.
4. člen
Dostop do tajnih podatkov brez dovoljenja ima pri opravljanju svoje funkcije nadzora Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb.
5. člen
Po določbah tega zakona se lahko določi za tajnega podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi in se nanaša na:
1.
javno varnost;
2.
obrambo;
3.
zunanje zadeve;
4.
obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije;
5.
sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije;
6.
znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije.
6. člen
Podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil, ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen.
7. člen
Dostop do tajnih podatkov je omejen in je mogoč na način in ob pogojih, določenih s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi ter na način in ob pogojih, določenimi z drugimi sistemskimi postopkovnimi zakoni ali mednarodnimi pogodbami, ki jih je sklenila Republika Slovenija.
8. člen
Osebe, ki opravljajo funkcijo ali delajo v organih, so dolžne varovati tajne podatke, ne glede na to, kako so zanje izvedele.
Dolžnost varovanja tajnih podatkov ne preneha, ko osebi iz prejšnjega odstavka preneha funkcija ali delo v organu.
9. člen
Varovanje in dostop do tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije se izvaja v skladu s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, oziroma v skladu z mednarodno pogodbo, ki jo je s tujo državo ali mednarodno organizacijo sklenila Republika Slovenija.
II. POGLAVJE DOLOČANJE TAJNIH PODATKOV
10. člen
Podatek določi za tajnega, ob pogojih in na način, določenih s tem zakonom, pooblaščena oseba.
Pooblaščene osebe so:
1.
predstojnik organa;
2.
izvoljeni ali imenovani funkcionarji organa, ki so za določanje in posredovanje tajnih podatkov pooblaščeni z zakonom oziroma s predpisom, izdanim na podlagi zakona, ali jih je za to pisno pooblastil predstojnik in
3.
osebe, zaposlene v organu, ki jih je za to pisno pooblastil predstojnik tega organa.
Pooblaščene osebe iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka pooblastila ne morejo prenašati na tretje osebe.
Stopnjo "STROGO TAJNO" lahko določijo samo predsednik republike, predsednik državnega zbora, predsednik komisije iz 4. člena tega zakona, predsedniki preiskovalnih komisij, ki jih ustanovi Državni zbor, predsednik vlade, ministri in predstojniki organov v sestavi ministrstev, določeni vojaški poveljniki, določeni vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije, predstojniki vladnih služb, ki so neposredno odgovorni predsedniku vlade, oziroma osebe, ki jih nadomeščajo.
Minister, pristojen za obrambo, določi vojaške poveljnike iz prejšnjega odstavka. Minister, pristojen za zunanje zadeve, določi vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka.
Način in postopek določanja tajnih podatkov v gospodarskih družbah, zavodih in organizacijah, ki podatke iz prvega odstavka 1. člena tega zakona pridobijo ali z njimi razpolagajo pri izvajanju zakonsko določenih nalog, predpiše minister, pristojen za obrambo, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.
Vsak funkcionar, delavec oziroma druga oseba, ki opravlja funkcijo ali dela v organu, je dolžna v okviru svojih delovnih nalog oziroma pristojnosti presojati varnostni pomen podatkov in predlagati pooblaščenim osebam določitev teh podatkov za tajne, če meni, da je to potrebno.
11. člen
Pooblaščena oseba določi stopnjo tajnosti podatka ob njegovem nastanku oziroma ob začetku izvajanja naloge organa, katere rezultat bo tajen podatek.
Pri določanju stopnje tajnosti mora pooblaščena oseba oceniti možne škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, če bi bil podatek razkrit nepoklicani osebi. Na podlagi te ocene se podatku določi stopnja tajnosti in način prenehanja, nato pa se ga označi z oznakami, predpisanimi s tem zakonom.
Ocena, na podlagi katere se podatku določi stopnja tajnosti, mora biti v pisni obliki.
Kadar bi izdelava pisne ocene pred izvajanjem nujnih nalog organa otežila ali onemogočila njihovo izvedbo, lahko pooblaščena oseba podatku ustno določi stopnjo tajnosti in ga označi s stopnjo tajnosti. Pisno oceno izdela takoj, ko je to mogoče, vendar najkasneje v treh dneh.
12. člen
Pooblaščena oseba določi za tajen tudi podatek, ki je nastal z združevanjem ali povezovanjem podatkov, ki sami po sebi sicer niso tajni, če tako združeni ali povezani pomenijo podatek oziroma dokument, ki ga je treba zavarovati iz razlogov, določenih s tem zakonom.
Kadar samo manjši del dokumenta ali posamezen dokument zadeve vsebuje tajne podatke, ga je treba izločiti ter obravnavati in varovati v skladu z oznakami stopnje tajnosti.
13. člen
Tajni podatki iz 5. člena tega zakona imajo glede na možne škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, ki utegnejo nastati, če bi bili razkriti nepoklicani osebi, eno od naslednjih stopenj tajnosti:
1.
"STROGO TAJNO", ki se določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi ogrozilo vitalne interese Republike Slovenije ali jim nepopravljivo škodovalo;
2.
"TAJNO", ki se določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije;
3.
"ZAUPNO", ki se določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije;
4.
"INTERNO", ki se določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa.
V organih se smejo za določanje stopenj tajnosti podatkov uporabljati samo stopnje, določene v prejšnjem odstavku.
14. člen
Pooblaščena oseba mora pri določanju tajnosti podatka določiti najnižjo stopnjo tajnosti, ki še zagotavlja varovanje podatka, potrebno za varstvo interesov ali varnosti države.
Dokumentu, ki je sestavljen iz podatkov, ki so že bili določeni za tajne, se mora določiti najmanj taka stopnja in rok tajnosti, kot jo ima uporabljen podatek najvišje stopnje oziroma najdaljšega roka tajnosti.
15. člen
Pooblaščena oseba mora tajnost podatka preklicati, ko ni več pogojev, ki so za takšen status podatka določeni s tem zakonom. O preklicu mora pisno obvestiti vse, ki so tajni podatek prejeli ali imajo dostop do njega.
Obrazložitev preklica tajnosti podatka mora biti pisna.
Preklic tajnosti podatka lahko zahteva oseba, ki ji je bila zahteva, da dobi tajni podatek, zavrnjena.
O zahtevi iz prejšnjega odstavka odloča predstojnik organa.
16. člen
Stopnjo tajnosti lahko spremeni pooblaščena oseba organa, v katerem je bila stopnja določena.
Obrazložitev spremembe tajnosti podatka mora biti pisna.
Pooblaščena oseba spremeni stopnjo tajnosti podatka, ko se spremenijo pogoji, ki so za uporabo posamezne stopnje določeni s tem zakonom. O spremembi mora obvestiti vse, ki so tajni podatek prejeli ali imajo dostop do njega.
16.a člen
O nadaljnjem obstoju stopnje tajnosti tajnega podatka odloča organ, ki je vsebinsko pristojen za področje, na katerega se tajni podatek nanaša, če je organ ali organizacija, v kateri je bila stopnja tajnosti podatka določena, prenehala obstajati ali poslovati in:
-
nima pravnega naslednika ali
-
na podlagi veljavnih predpisov niti organ niti organizacija ali njun pravni naslednik nista pooblaščena za določanje stopnje tajnosti.
V primeru spora o pristojnosti iz prejšnjega odstavka odloča Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), če ni z zakonom drugače določeno.
17. člen
Vsak tajni podatek oziroma vsak dokument, ki vsebuje tajne podatke, mora biti označen s stopnjo tajnosti in s podatki o organu, če to že sicer ni razvidno.
Oznake iz prejšnjega odstavka se uporabijo na način, ki ustreza vrsti in lastnostim medija.
Podatek oziroma dokument se mora obravnavati kot tajen, tudi če je označen le s stopnjo tajnosti.
Vlada podrobneje predpiše načine in oblike označevanja tajnosti podatkov oziroma dokumentov.
18. člen
Tajnost podatka preneha:
-
na določen datum;
-
z nastopom določenega dogodka;
-
s potekom določenega časa;
-
s preklicem tajnosti.
Kadar zaradi narave stvari ali vsebine podatka ni mogoče določiti načina prenehanja iz prejšnjega odstavka, tajnost preneha s potekom časa, ki je določen v zakonu, ki ureja arhivsko gradivo in arhive.
Pooblaščena oseba mora tajne podatke stopnje tajnosti STROGO TAJNO pregledati enkrat letno, ostale stopnje tajnosti pa vsaka tri leta in oceniti, ali še obstaja potreba po njihovi tajnosti.
Pooblaščena oseba lahko spremeni način, ki je določen za prenehanje tajnosti, če so za to podani utemeljeni razlogi. Pooblaščena oseba mora v tem primeru o spremembi takoj obvestiti vse, ki so tajen podatek prejeli, ali imajo dostop do njega.
19. člen
Če bi imela potrditev obstoja tajnega podatka škodljive posledice za interese ali varnost države, organ ob zahtevi za posredovanje tajnih podatkov ni dolžan niti potrditi niti zanikati obstoja zahtevanega podatka.
20. člen
Tajni podatki tuje države ali mednarodne organizacije praviloma ohranijo oznake, ki so v rabi v tuji državi ali mednarodni organizaciji, ali pa se označijo na način, določen s tem zakonom, pri čemer morajo biti stopnje tajnosti primerljive in morajo zagotavljati enakovredno varovanje.
Z mednarodno pogodbo, ki jo je v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov s tujo državo ali mednarodno organizacijo sklenila Republika Slovenija, je treba določiti način označevanja tajnih podatkov Republike Slovenije v tuji državi ali mednarodni organizaciji in raven varovanja teh podatkov, primerljivo z določbami tega zakona.
21. člen
Upravičeni uporabnik tajnega podatka, ki je podatek prejel na zakonit način, lahko predlaga pooblaščeni osebi preklic ali spremembo tajnosti, če meni, da tajnost podatka ni utemeljena ali ustrezno določena.
Pooblaščena oseba je dolžna predlog iz prejšnjega odstavka obravnavati in o svoji odločitvi obvestiti predlagatelja.
21.a člen
Če predstojnik organa v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, oceni, da je treba v zvezi z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na podatek, ki je določen kot tajen, presoditi o upravičenosti prevladujočega javnega interesa za razkritje, posreduje predlog vladi.
O upravičenosti dostopa do podatka iz prejšnjega odstavka odloča vlada na podlagi predhodnega mnenja komisije. Komisijo sestavljajo predstavniki ministrstva, pristojnega za obrambo, ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in nacionalnega varnostnega organa. V komisiji ne more sodelovati predstavnik organa, ki je določil tajnost podatku. Komisija uredi način svojega dela s poslovnikom, h kateremu da soglasje vlada.
Komisija iz prejšnjega odstavka pozove organ, ki je določil podatek za tajnega, da ji posreduje oceno škodljivih posledic, na podlagi katere je bila podatku določena tajnost, ter vse prejemnike tajnega podatka, da dajo mnenje o upravičenosti razkritja podatka oziroma razlogih za ohranitev tajnosti.
Komisija iz drugega odstavka tega člena je dolžna v 30 dneh od vložitve zahteve za dostop do informacij javnega značaja pripraviti mnenje o upravičenosti zahteve in ga predložiti vladi.
Če vlada odloči, da je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa do podatka zaradi njegove tajnosti, odredi organu, ki je določil stopnjo tajnosti, da tajnost podatku prekliče. Organ mora preklic tajnosti opraviti najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel odločitev vlade iz tega odstavka, ter z informacijo seznaniti prosilca.
Komisija iz tega člena lahko na predlog predstojnika organa da tudi mnenje o upravičenosti zahteve za preklic tajnosti podatka iz 15. člena tega zakona ali predloga za preklic ali spremembo tajnosti podatka iz prejšnjega člena.
Če je zahteva za dostop do informacij javnega značaja naslovljena na državni organ, ki za svoje delo ni neposredno odgovoren vladi, odloči o upravičenosti dostopa do podatka, ki je določen kot tajen, predstojnik državnega organa po istem postopku, kot je določen za odločanje vlade.
III. DOVOLJENJE ZA DOSTOP DO TAJNIH PODATKOV
22. člen
Dovoljenja za dostop osebe do tajnih podatkov stopenj ZAUPNO, TAJNO ali STROGO TAJNO izdajajo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ministrstvo, pristojno za obrambo, ter Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
Osebam, ki bodo dostop do tajnih podatkov potrebovale zaradi opravljanja funkcij ali izvajanja nalog na delovnih mestih v ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, ministrstvu, pristojnem za obrambo, ali Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, dovoljenje izda, skladno z določili tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, minister, pristojen za notranje zadeve, oziroma minister, pristojen za obrambo, oziroma direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. O izdaji dovoljenja obvestijo nacionalni varnostni organ.
Osebam, ki bodo potrebovale dostop do tajnih podatkov zaradi opravljanja nalog ali funkcije v drugem organu, na predlog predstojnika tega organa dovoljenje izda minister, pristojen za notranje zadeve oziroma minister, pristojen za obrambo, kadar gre za opravljanje obrambnih dolžnosti ali vojaške službe. O izdaji dovoljenja obvestita nacionalni varnostni organ.
Varnostno preverjanje za pridobitev dovoljenja pri opravljanju obrambnih dolžnosti in vojaške službe urejajo posebni predpisi.
Osebam, ki bodo dovoljenje potrebovale zaradi obravnavanja tajnih podatkov v organizacijah iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona, dovoljenje izda organ, pristojen za izdajo varnostnih dovoljenj organizacijam.
22.a člen
Glede na predvideni dostop osebe do podatkov različnih stopenj tajnosti pristojni organ opravi:
1.
osnovno varnostno preverjanje,
2.
razširjeno varnostno preverjanje in
3.
razširjeno varnostno preverjanje z varnostnim poizvedovanjem.
Z osnovnim varnostnim preverjanjem se preverijo podatki o osebi, ki naj bi dobila dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje ZAUPNO, razširjeno se varnostno preverijo podatki o osebi, ki naj bi dobila dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje TAJNO, razširjeno z varnostnim poizvedovanjem se preverijo podatki o osebi, ki naj bi dobila dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje STROGO TAJNO.
22.b člen
Osnovno varnostno preverjanje se opravi tako, da pristojni organ preveri posameznikove navedbe v vprašalniku za varnostno preverjanje. Pri tem lahko od osebe, na katero se podatki nanašajo, ter iz evidenc in drugih zbirk podatkov upravljavcev zbirk osebnih in drugih podatkov zbirajo in uporabljajo podatke iz 25. člena tega zakona.
Če z osnovnim varnostnim preverjanjem ugotovi sum varnostnega zadržka, pristojni organ z varnostnim poizvedovanjem dodatno preveri tiste podatke, ki se nanašajo na posamezen varnostni zadržek.
Varnostno poizvedovanje po prejšnjem odstavku se opravi le, če preverjana oseba po razgovoru o sumu varnostnega zadržka pisno soglaša z varnostnim poizvedovanjem in izpolni prvi del dodatnega vprašalnika. Če preverjana oseba ne da soglasja oziroma ne izpolni dodatnega vprašalnika, lahko pristojni organ že na podlagi suma varnostnega zadržka zavrne izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov.
22.c člen
Razširjeno varnostno preverjanje se opravi tako, da pristojni organ poleg ukrepov iz prvega odstavka prejšnjega člena od preverjane osebe, drugih organov, pristojnih za varnostno preverjanje, ali iz že obstoječih zbirk podatkov preveri še podatke iz posebnega vprašalnika, pomembne za dostop do tajnih podatkov stopnje TAJNO.
Če se iz ugotovitev razširjenega varnostnega preverjanja ugotovi sum varnostnega zadržka, pristojni organ z varnostnim poizvedovanjem dodatno preveri tiste podatke, ki se nanašajo na posamezen varnostni zadržek.
Varnostno poizvedovanje po prejšnjem odstavku se opravi le, če preverjana oseba po razgovoru o sumu varnostnega zadržka pisno soglaša z varnostnim poizvedovanjem in izpolni prvi del dodatnega vprašalnika. Če preverjana oseba ne da soglasja oziroma ne izpolni dodatnega vprašalnika, lahko pristojni organ že na podlagi suma varnostnega zadržka zavrne izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov.
22.d člen
Varnostno poizvedovanje se opravi tako, da pristojni organ opravi razgovor z osebami, ki jih je v prvem delu dodatnega vprašalnika navedla preverjana oseba in ki lahko potrdijo podatke, navedene v vprašalnikih.
Če se pri preverjanju podatkov iz prejšnjega odstavka ugotovi sum varnostnega zadržka, lahko pristojni organ preveri podatke o okoliščinah, povezanih z varnostnim zadržkom, tudi pri drugih osebah, organih ali organizacijah, ki o preverjani osebi kaj vedo.
22.e člen
Če ugotovljen sum varnostnega zadržka iz drugega odstavka 22.c in 22.d člena tega zakona izhaja iz okoliščin, ki so povezane z njenim zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem oziroma katero koli polnoletno osebo, ki živi s preverjano osebo v skupnem gospodinjstvu, se lahko z njimi opravi razgovor o domnevnih varnostnih zadržkih, z njihovim pisnim soglasjem pa se lahko osnovno varnostno preverijo.
Za preverjanje podatkov po prejšnjem odstavku se smiselno uporabljata prvi odstavek 22.b člena in prvi odstavek 25. člena tega zakona.
22.f člen
Postopek varnostnega preverjanja za izdajo dovoljenja se začne na podlagi pisnega predloga predstojnika organa iz drugega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj).
Predlagatelji postopka varnostnega preverjanja za izdajo dovoljenja so:
1.
predstojnik organa iz drugega odstavka 1. člena tega zakona za osebe, ki bodo dovoljenje potrebovale zaradi izvajanja nalog na delovnem mestu v tem organu, ter za osebe, zaposlene v organizacijah iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona;
2.
minister, pristojen za gospodarstvo, za osebe, zaposlene v organizacijah, ki bodo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov potrebovale zaradi izvajanja javnih in drugih naročil, v okviru katerih bodo potrebovale dostop do tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije;
3.
predstojnik nacionalnega varnostnega organa za primere, ki niso zajeti v prejšnjih točkah tega člena.
22.g člen
Postopek varnostnega preverjanja za izdajo dovoljenja se začne na pisni predlog predlagatelja za osebo, ki jo je treba varnostno preveriti (v nadaljnjem besedilu: preverjana oseba). Pisni predlog mora vsebovati osebno ime in rojstni datum preverjane osebe ter podatke o stopnji tajnosti tajnih podatkov, za dostop do katerih je dan predlog za izdajo dovoljenja.
Predlagatelj mora predlogu priložiti pisno soglasje preverjane osebe za varnostno preverjanje, potrdilo o opravljenem osnovnem oziroma dodatnem usposabljanju s področja varovanja tajnih podatkov, ki ne sme biti starejše od dveh let, pisno izjavo o seznanitvi s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter zaprto ovojnico z izpolnjenim varnostnim vprašalnikom preverjane osebe.
Potrdilo o opravljenem osnovnem oziroma dodatnem usposabljanju s področja tajnih podatkov mora vsebovati vsaj osebno ime, rojstni datum oziroma drug ustrezen identifikacijski znak osebe, vrsto usposabljanja (osnovno ali dodatno) ter navedbo organa ali organizacije, ki je izvedla usposabljanje.
Nacionalni varnostni organ izvaja usposabljanje oseb, odgovornih za izvajanje strokovnih nalog na področju tajnih podatkov v organih in organizacijah.
Program, način in izvajalce izvajanja osnovnega usposabljanja, način in izvajalce izvajanja dodatnega usposabljanja ter način usposabljanja oseb, odgovornih za izvajanje strokovnih nalog na področju tajnih podatkov v organih in organizacijah, predpiše vlada.
22.h člen
Predlagatelj lahko med postopkom varnostnega preverjanja predlaga, da se stopnja tajnosti, za katero je bil dan predlog, spremeni, če je preverjana oseba pred zaključkom postopka premeščena na funkcijo ali delovno mesto, na katerem se zahteva dostop do tajnih podatkov druge stopnje tajnosti od predlagane.
Če se sprememba predloga nanaša na izdajo dovoljenja višje stopnje tajnosti, mora predlagatelj spremembi zahtevka priložiti izpolnjen ustrezen varnostni vprašalnik in pisno soglasje preverjane osebe, da soglaša s spremenjenim obsegom varnostnega preverjanja.
22.i člen
Če je preverjani osebi pred izdajo dovoljenja prenehalo delovno razmerje v organu ali organizaciji ali je bila premeščena na drugo delovno mesto, na katerem dovoljenje za dostop do tajnih podatkov ni potrebno, predlagatelj svoj predlog za izdajo dovoljenja umakne.
22.j člen
Predlagatelj postopka mora ves čas postopka sodelovati s pristojnim organom. Če predlagatelj na pisni poziv pristojnega organa ne dopolni vloge v skladu z zahtevano dokumentacijo iz 22.g člena tega zakona, se njegov molk šteje za umik predloga.
23. člen
Pristojni organ izda osebi po opravljenem osnovnem varnostnem preverjanju dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje ZAUPNO z veljavnostjo desetih let, po razširjenem varnostnem preverjanju dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje TAJNO z veljavnostjo petih let, po razširjenem varnostnem preverjanju z varnostnim poizvedovanjem pa dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje STROGO TAJNO z veljavnostjo petih let.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se vroči preverjani osebi in predstojniku organa, ki je predlagal varnostno preverjanje.
Če pristojni organ na podlagi podatkov, preverjenih v postopku varnostnega preverjanja, oceni, da obstaja varnostni zadržek, določen s tem zakonom, izdajo dovoljenja zavrne. V zavrnitvi izdaje dovoljenja ni treba obrazložiti virov varnostnega preverjanja.
Pristojni organ mora o zahtevi za izdajo dovoljenja odločiti najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je prejel popolno vlogo. Izjemoma se lahko ta rok podaljša, če pristojni organ še ni prejel podatkov varnostnega preverjanja od organov tujih držav, in v primeru daljše odsotnosti preverjane osebe ali prič.
Oseba, ki ima dovoljenje in spremeni osebno ime, mora v petnajstih dneh po nastali spremembi o tem predložiti dokazilo pristojnemu organu, ki je izdal dovoljenje. Z izdajo odločbe o spremembi osebnega imena v dovoljenju se njegova veljavnost ne spreminja.
Vlada podrobneje predpiše način varnostnega preverjanja, obliko in vsebino obrazcev, ki se uporabljajo v postopku varnostnega preverjanja in izdaje dovoljenja, ter podrobnejši postopek izdaje dovoljenja.
23.a člen
Zoper odločbo, izdano v postopku varnostnega preverjanja oseb, ni dovoljena pritožba; dovoljen pa je upravni spor, katerega lahko sprožita predlagatelj ali preverjana oseba.
24. člen
Pristojni organi lahko pri varnostnem preverjanju oseb sodelujejo, v skladu z mednarodno pogodbo, ki jo je s tujo državo ali mednarodno organizacijo sklenila Republika Slovenija in s predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo varstvo osebnih podatkov, z organi tujih držav in mednarodnih organizacij, pristojnih za varnostno preverjanje.
25. člen
Varnostno se preverijo podatki o osebi, ki je opravila usposabljanje s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov in je bila predhodno seznanjena z razlogi za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov ustrezne stopnje, obsegom varnostnega preverjanja ter vsebino in postopkom za pridobitev tega dovoljenja, ki je s tem pisno soglašala, izpolnila ustrezen varnostni vprašalnik in podpisala izjavo o seznanitvi s predpisi, ki urejajo obravnavanje tajnih podatkov, in se zavezala, da bo ravnala skladno z njimi.
Ustrezen varnostni vprašalnik iz prejšnjega odstavka za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov posameznih stopenj tajnosti je:
-
ZAUPNO – osnovni vprašalnik za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov,
-
TAJNO – osnovni in posebni vprašalnik za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov ter
-
STROGO TAJNO – osnovni, posebni in prvi del dodatnega vprašalnika za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov.
Osnovni vprašalnik obsega:
1.
osebno ime, vključno s prejšnjimi;
2.
enotno matično številko občana (EMŠO);
3.
datum in kraj rojstva;
4.
državljanstvo oziroma državljanstva, vključno s prejšnjimi;
5.
naslov prebivališča (stalnega, začasnega in naslov dosegljivosti);
6.
bivanja v tujini, če so trajala tri mesece ali več (kraj, obdobje in razlog bivanja);
7.
zakonski stan in število otrok;
8.
poklic in delo, ki ga opravlja;
9.
služenje vojaškega roka;
10.
šolanje in obiskovanje seminarjev ali drugih oblik usposabljanja v tujini, če so trajala več kot en mesec (kraj in obdobje);
11.
delodajalce in njihove naslove;
12.
neizbrisane pravnomočne obsodbe zaradi kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, ter podatke o prekrških, ki so jih obravnavali prekrškovni organi ali sodišča;
13.
tekoče kazenske postopke;
14.
odvisnost od alkohola, drog oziroma druge zasvojenosti;
15.
bolezen ali duševne motnje, ki bi lahko ogrozile varno obravnavanje tajnih podatkov;
16.
stike s tujimi varnostnimi ali obveščevalnimi službami;
17.
članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija;
18.
izrečene disciplinske ukrepe;