Pravilnik o tehničnih normativih za postavitev, nadzor...

4981. Pravilnik o tehničnih normativih za postavitev, nadzor in obratovanje parnih kotlov in naprav

Na podlagi prvega odstavka 126. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02 – ZJA, 110/02 – ZGO-1 in 50/03 – odl. US) izdaja minister za okolje, prostor in energijo

P R A V I L N I K
o tehničnih normativih za postavitev, nadzor in obratovanje parnih kotlov in naprav*

1. člen

Ta pravilnik določa tehnične normative za postavitev, nadzor in obratovanje parnih kotlov in naprav.

2. člen

Izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:

-

parni kotel je vsaka zaprta posoda, v kateri se proizvaja vodna para ali vroča voda s tlakom, ki je večji od 0,5 bar in temperaturo, večjo od 100 °C, ki ima prostornino, večjo od 2 litra. Med parne kotle štejemo tudi električne parne kotle;

-

majhen parni kotel je kotel, kjer je produkt obratovalnega tlaka v barih (bar) in prostornine v litrih (l) manjši od 200 (bar.l), pri čemer največji dovoljeni obratovalni tlak ne presega 32 bar;

-

srednje velik parni kotel je kotel, kjer je produkt obratovalnega tlaka v barih (bar) in prostornine v litrih (l) enak ali večji od 200 (bar.l) in manjši od 3000 (bar.l), pri čemer največji dovoljeni tlak ne presega 32 bar;

-

velik parni kotel je kotel, kjer je produkt obratovalnega tlaka v barih (bar) in prostornine v litrih (l) enak ali večji od 3000 (bar.l);

-

parna naprava je parni ali vročevodni kotel, pregrevalnik pare in grelnik vode vključno z električnim parnim kotlom in parno posodo za kuhanje, sterilizacijo in ogrevanje v tehnoloških procesih ter posoda v parno kondenzacijskih in vročevodnih sistemih;

-

varnostna oprema je oprema, vgrajena na parnih napravah, ki preprečuje, da bi tlak, temperatura ali nivo vode v parni napravi presegli vrednosti, ki jih predpiše proizvajalec za zagotovitev tehnično pravilnega in varnega obratovanja;

-

parovod je cev ali sklop cevi, ki služijo za transport pare ali vroče vode v parno kondenzacijskem ali vročevodnem sistemu parnega ali vročevodnega postroja;

-

kotlovni obzidek in obzidava je toplotna izolacija vročih zunanjih delov kotla, zaščitena s pločevino ali opeko in zaščita notranjih površin kotla pred vročimi dimnimi plini ali sevanjem plamena.

3. člen

Glede na sistem kotla, specifično obremenitev, uparjanje, tlake in temperature, ki so v kotlu, je potrebno, da je kvaliteta napajalne in kotelne vode po sestavi v mejah vrednosti navedenih v tabelah 1, 2, 3 in 4 iz Priloge, ki je sestavni del tega pravilnika.

Vrednosti v tabelah 1, 2, 3 in 4 iz Priloge tega pravilnika so informativne in jih je potrebno uskladiti za vsak kotel glede na specifične potrebe.

4. člen

Majhni parni kotli se smejo postaviti povsod, posamezno ali v skupinah, pri čemer se upoštevajo predpisi o zaščiti pred požarom.

Pri postavitvi več kot dveh majhnih parnih kotlov prosto v delavnicah ali v poslopjih, ki so namenjena za stanovanja, morajo biti parovodi vsakega kotla opremljeni z varnostnim ventilom zaradi varovanja parovodov pri razpočenju.

V delavnicah ali stanovanjskih prostorih mora biti prostor, kjer se postavljajo majhni parni kotli, ločen in od vseh strani ograjen z negorljivo in najmanj dva metra visoko ograjo, z vhodnimi vrati in prehodi okrog kotlov. Pristop h kotlom je dovoljen samo pooblaščenim osebam.

Srednje veliki parni kotli se smejo postaviti poleg delavnic ali stanovanjskih poslopij ter v zgradbah, v katerih so delavnice, vendar v posebnih oddelkih in ne v delovnih prostorih. Zgradba (kotlovnica) se lahko postavi neposredno poleg sosednjih zgradb in sme imeti z njimi skupno streho in strop. Glede ostalih zahtev (razsvetljava, pristop, vrata ipd.) se pri kotlovnicah za srednje velike kotle uporabljajo določbe za kotlovnice velikih kotlov.

5. člen

Pri postavljanju velikih parnih kotlov je treba obvezno upoštevati naslednje zahteve, in sicer:

1.

veliki parni kotli ne smejo biti postavljeni v stanovanjskih zgradbah;

2.

zidovi in tla v teh prostorih morajo biti iz negorljivega materiala. Vgrajevanje stropa je prepovedano;

3.

tla kotlovnice iz prejšnje točke morajo biti vsaj za 15 do 20 cm višja kot ostali teren okoli kotlovnice;

4.

da se zagotovi neoviran odvod pare, nastale pri morebitni eksploziji, mora biti streha kotlovnice nad kotlom iz lahke konstrukcije in mora izpolnjevati naslednje pogoje:

a)

pokrita mora biti s pločevino, opeko, ali drugo lahko kritino;

b)

če je skupna teža strešne konstrukcije manjša od 90 kg/m2, se streha pokrije enostavno in brez svetlobnega jaška, vendar z vgrajenimi odprtinami za ventilacijo;

c)

če je teža strešne konstrukcije večja od 90 kg/m2, a manjša od 150 kg/m2, se mora nad kotlom vgraditi svetlobni jašek, katerega odprtina v strehi ne sme biti manjša od 10% površine tal, ki jo zavzema kotel ali skupina kotlov;

d)

če je teža strešne konstrukcije večja od 150 kg/m2, odprtina svetlobnega jaška ne sme biti manjša od 20% površine tal pod kotlom ali pod skupino kotlov;

5.

v primeru večjih nezgod ali eksplozij mora biti zagotovljeno zanesljivo odhajanje pare, zato je potrebno poleg svetlobnega jaška izvesti še druge zanesljive konstrukcije, npr. ventilacijske odprtine;

6.

v prostorih, kjer so nameščeni parni kotli, morata biti vsaj dva izhoda v različnih smereh, od katerih mora vsaj eden voditi neposredno na prosto. Ta izhodna vrata se morajo odpirati v smeri izhoda in med obratovanjem ne smejo biti zaklenjena. Če so poleg teh še vrata, ki vodijo v druge prostore, morajo biti zavarovana proti požaru in se morajo odpirati v kotlovnico. Če je površina tal kotlovnice večja od 250 m2, mora biti v prednji steni kotlovnice toliko vrat, da razdalja od delovnega mesta upravljavca do najbližjega izhoda ne bo večja od 25 m;

7.

delovna mesta, prehodi, prostori nad kotlom, ploščadi, stopnice, zlasti pa naprave za opazovanje vodne gladine in tlaka ter napajalne naprave, morajo biti dobro osvetljene. Če se iz tehničnih razlogov posamezni deli kotlovnice ne dajo naravno osvetliti, je obvezna umetna osvetlitev. Pri električni razsvetljavi morajo biti inštalacije izvedene po predpisih za izvajanje električnih inštalacij. Če se uporablja električni tok pri pregledih in popravilih parnih kotlov in obzidka, ne sme biti njegova napetost večja od 24 V. Svetilke morajo biti dobro izolirane, žarnice pa zavarovane z mrežo. Vodi za svetilke morajo biti dobro izolirani, vtiči konstruirani tako, da omogočajo priključek samo na inštalacije do največ 24 V. Glede ozemljitve vseh delov, ki rabijo za osvetlitev pri navedenih delih, se upoštevajo predpisi o ozemljitvi elektrotehničnih naprav;

8.

kotlovnica mora izpolnjevati naslednje pogoje:

a)

kjer se kotlovnica dotika delovnega ali skladiščnega prostora, ne sme biti pregradni zid tanjši od 510 mm, če je zgrajen iz navadne opeke, in ne tanjši od 120 mm, če je zgrajen iz armiranega betona. V zidu so dopustne odprtine za parovode in vrata, ki morajo biti iz negorljivega materiala;

b)

oddaljenost čelne stene kotla oziroma predkurišča od prednje stene kotlovnice ne sme biti manjša od treh metrov. Pri velikih kotlih, ki so s svojimi čelnimi stranmi oziroma s čelnimi stranmi predkurišča obrnjeni drug proti drugemu, ne sme biti razdalja med njimi manjša od petih metrov;

c)

prehod med bočnimi stranmi kotlovega obzidka ali med bočno stranjo in steno kotlovnice ne sme biti ožji od enega metra, med štrlečimi deli na kotlovnem obzidku in med steno kotlovnice (cevi, stopnice, nosilci itd.) pa ne sme biti razdalja manjša od 800 mm. Pri kotlih, kjer se zahteva manipulacija ob stranskih stenah kotla (grebljenje ognja, izpihavanje itd.), ne sme biti razdalja manjša od dveh metrov;

d)

pri vsakem kotlu se mora zagotoviti potrebna višina praznega prostora nad najvišjim delom neobzidanega parnega kotla oziroma nad obzidkom obzidanega parnega kotla do stropa, če ta obstoji (pri majhnih in srednjih parnih kotlih) oziroma do najnižjega dela nosilca pri strešni konstrukciji (pri velikih parnih kotlih). Ta višina mora biti najmanj 1,80 m;

e)

da se omogoči dostop na parni kotel in upravljanje z njegovimi napravami se vgradijo ploščadi iz negorljivega materiala;

f)

dovoljeno je postaviti rezervoar napajalne vode nad kotel, vendar mora biti dno rezervoarja najmanj dva metra nad zgornjo površino kotlovega obzidka;

g)

rezervoarjevo dno sme prekrivati tla kotlovega obzidka na površini, ki je največ 20% od celotne površine obzidka in ne sme zapirati vgrajenih svetlobnih jaškov;

h)

če poraba pare ni stalna, temveč nastajajo v krajših časovnih presledkih hitre spremembe, se mora uvesti signalizacija med uporabnikom in proizvajalcem pare oziroma kotlovnico. Signalizacija pa ni obvezna, če je v kotlovnici paromer;

i)

vhodi, prehodi, delovna mesta in zgornje površine kotla morajo biti popolnoma prosti. Tu se ne smejo postavljati predmeti, ki nimajo neposredne zveze s kotlom ali kotlovnico. Parni, eksplozivni in električni stroji se smejo postavljati v kotlovnicah samo tedaj, če rabijo za pogon kotelskih naprav;

10.

naprave za prezračevanje in dovod zgorevalnega zraka morajo biti izvedene tako, da temperatura v kotlovnici ne preseže 30 do 35 °C oziroma ni nevarnosti zmrzovanja. Kotlovnica se mora dobro zračiti;

11.

kotlovnica mora imeti vse potrebne priprave, aparate in material za gašenje požara;

12.

nad vsemi vhodi v kotlovnico mora biti napis "Nezaposlenim vstop prepovedan".

6. člen

Električni parni kotli so lahko:

a)

z neposrednim učinkom – to so električni parni kotli, pri katerih prehaja električni tok skozi vodo; ta rabi kot prevodnik toka, ki jo neposredno greje;

b)

s posrednim učinkom – reostatni in indukcijski – pri katerih je grelec posebej nameščen v hermetično zaprtem ohišju oziroma je ločen od vode.

Pri električnih parnih kotlih morajo električne naprave in naprave za dovajanje in pretvarjanje električnega toka in za ozemljitev povsem ustrezati predpisom o uporabi električnih naprav in materiala za tako vrsto vgrajevanja. Glede ostalih zahtev veljajo za te kotle splošne določbe za parne kotle.

Proizvajalec kotlov mora jamčiti poleg splošnih obveznosti glede konstrukcije, varnostnih naprav, vgrajenega materiala idr., še naslednje:

a)

da je zagotovljena regulacija proizvodnje pare;

b)

da je konstrukcija samega kotla in elektrod popolnoma varna pred možnostjo, da bi nastal v kotlu pokalni plin;

c)

da je uporabljeni material v zadostni meri odporen proti koroziji glede na specifične posebnosti takega kotla in glede na fizikalne in kemijske pojave v njem v času obratovanja;

d)

da je obratovanje zajamčeno s kakovostjo napajalne vode po pogojih tega pravilnika;

e)

da je predvideni način pri uravnavanju obratovanja kotla (uparjanje, stanje vode, vsebina plinov idr.) zadosten in popolnoma zagotovljen.

Električni parni kotli se nadzorujejo in pregledujejo po določbah za ostale parne kotle.

7. člen

Parna naprava se ne sme postaviti, predelati, premestiti ali pognati brez ustrezne odobritve pristojne inšpekcije parnih kotlov.

V prijavi s katero se zahteva odobritev za postavitev, predelavo ali premestitev parne naprave, mora biti navedeno:

a)

ime uporabnika naprave,

b)

njegov naslov,

c)

kraj postavitve naprave.

Prijavi iz prejšnjega odstavka morajo biti priložene v dveh izvodih še naslednje priloge:

a)

popis naprave in spremna dokumentacija,

b)

načrt naprave,

c)

načrt kotlovnice za kotle, pregrevalnike pare in grelnike vode.

Opis in spremni dokumenti parne naprave morajo vsebovati:

a)

ime in kraj proizvajalca, leto proizvodnje, največji dovoljeni tlak in tovarniško številko;

b)

sistem naprave, glavne dimenzije in zajamčeno zmogljivost;

c)

način spajanja posameznih delov naprave (varjenje, uvaljanje);

d)

dokaz o kakovosti uporabljenega materiala;

Pravilnik o tehničnih normativih za postavitev, nadzor in obratovanje parnih kotlov in naprav

Časovnica