1827. Zakon o carinskih ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine (ZCUKPIL)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o carinskih ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine (ZCUKPIL)
Razglašam zakon o carinskih ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine (ZCUKPIL), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 10. aprila 2001.
Ljubljana, dne 19. aprila 2001.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O CARINSKIH UKREPIH PRI KRŠITVAH PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE (ZCUKPIL)
Prvo poglavje
Splošne določbe
(1)
S tem zakonom se določajo ukrepi v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine ob vnosu blaga v Republiko Slovenijo oziroma iznosu blaga iz nje.
(2)
Postopek za izvedbo ukrepov v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine po tem zakonu se začne na zahtevo imetnika oziroma imetnice pravice ali po uradni dolžnosti.
(3)
Za izvajanje tega zakona so pristojni carinski organi.
(1)
Če je na podlagi izvršenega postopka po tem zakonu ugotovljeno, da se z nekim blagom krši pravice intelektualne lastnine, je prepovedan vnos takega blaga na carinsko območje, sprostitev takega blaga v prost promet, njegov izvoz in ponovni izvoz, začetek katerega koli odložnega carinskega postopka za tako blago ali njegov vnos v prosto carinsko cono.
(2)
Ta zakon se ne nanaša na blago, ki je brez soglasja imetnika pravice predmet carinskega obravnavanja, če je blago označeno z znamko s soglasjem imetnika pravice, ali če je bilo blago, ki je zavarovano s patentom, dodatnim varstvenim certifikatom, modelom, avtorsko ali sorodno pravico, proizvedeno s soglasjem imetnika pravice.
(3)
Ta zakon se ne nanaša na blago nekomercialne narave, ki se nahaja v potnikovi osebni prtljagi, če je količina blaga oziroma njegova vrednost v okviru količine oziroma vrednosti, ki je po carinskih predpisih lahko oproščena plačila carine.
a)
blago, vključno z embalažo, ki je brez dovoljenja označeno z znakom, ki je enak znamki, veljavni za enako vrsto blaga, ali znakom, ki ga po njegovih bistvenih lastnostih ni mogoče razlikovati od te znamke, s čimer to blago krši pravice imetnika zadevne znamke, veljavne v Republiki Sloveniji;
b)
kakršen koli simbol znamke, kot so logotip, etiketa, nalepka, brošura, navodila za uporabo, garancijski dokument, ne glede na to, ali je predložen skupaj ali ločeno od blaga, če so podane enake okoliščine kot za blago po prejšnji točki;
c)
embalaža, ki je označena z znakom ponarejenega blaga in je predložena ločeno od blaga, če so podane enake okoliščine kot za blago po točki a) tega odstavka;
d)
blago, ki je neupravičeno označeno z veljavno geografsko označbo ali z znakom, ki ga v njegovih bistvenih lastnostih ni mogoče razlikovati od te geografske označbe, s čimer to blago krši pravice upravičenca do geografske označbe, veljavne v Republiki Sloveniji;
e)
blago, ki krši patent ali dodatni varstveni certifikat, veljaven v Republiki Sloveniji.
(2)
Kot ponarejeno blago po prejšnjem odstavku se šteje tudi piratsko blago. Piratsko blago je blago, ki je kopija ali imitacija blaga ali ki vsebuje kopijo ali imitacijo blaga, ki je bilo izdelano brez soglasja imetnika avtorske ali sorodne pravice ali pravice iz modela, če izdelava teh kopij ali imitacij krši pravice imetnikov teh pravic v Republiki Sloveniji.
(3)
Kot ponarejeno blago po prvem odstavku tega člena se šteje tudi vsak kalup, šablona ali matrica, ki je posebej oblikovana ali prilagojena za izdelavo ponarejene znamke ali geografske označbe ali blaga, označenega s tako znamko ali geografsko označbo, ali za izdelavo blaga, ki krši patent ali dodatni varstveni certifikat, ali za izdelavo piratskega blaga, če uporaba takega kalupa, šablone ali matrice krši pravice imetnika te pravice v Republiki Sloveniji.
(4)
Imetnik pravice je oseba, ki se po zakonu šteje za imetnika znamke, patenta, dodatnega varstvenega certifikata, modela, avtorske ali sorodne pravice ali za upravičenca do geografske označbe.
(5)
Kot delovni dan se šteje dan, ko dela Generalni carinski urad.
(1)
Carinski organi odločajo na podlagi tega zakona in zakona, ki ureja postopke carinskih organov v zvezi z določitvijo carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga.
(2)
Zoper odločitev carinskega organa po tem zakonu ni pritožbe, možna pa je tožba v upravnem sporu, ki se vloži pri Upravnem sodišču v Ljubljani. V sporu odloča sodišče na sedežu v Ljubljani.
Drugo poglavje
Postopek na zahtevo
(1)
Zahteva se vloži pri Generalnem carinskem uradu. Skupaj z vložitvijo zahteve se plača taksa po zakonu, ki ureja upravne takse.
(2)
Zahteva mora vsebovati predvsem:
a)
podatke o vložniku zahteve in imetniku pravice, če imetnik pravice ni vložnik zahteve (priimek, ime in naslov oziroma firmo in sedež);
b)
natančen opis blaga, ki omogoča carinskim organom identifikacijo blaga;