Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih strokovnih delavcev v športu
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 35-1642/2000, stran 4147 DATUM OBJAVE: 21.4.2000
VELJAVNOST: od 22.4.2000 do 28.5.2010 / UPORABA: od 22.4.2000 do 28.5.2010
RS 35-1642/2000
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 29.5.2010 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.
1642. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih strokovnih delavcev v športu
Na podlagi tretjega odstavka 29. člena zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) izdaja minister, pristojen za šolstvo in šport
P R A V I L N I K o pripravništvu in strokovnih izpitih strokovnih delavcev v športu
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa postopek izbire in razporeditve pripravnikov, trajanje pripravništva in sestavine programa pripravništva ter naloge mentorja za tiste strokovne delavce v športu, ki se usposabljajo za samostojno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela na področju športne vzgoje, športne rekreacije, kakovostnega športa, vrhunskega športa in športa invalidov (v nadaljevanju: strokovni delavec), določa pa tudi vsebino in postopek opravljanja strokovnega izpita.
II. PRIPRAVNIŠTVO
2. člen
(pripravnik, delodajalec)
Pripravnik je strokovni delavec, ki izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje pripravništva in začne v športnem društvu, nacionalni panožni športni zvezi, drugi zvezi športnih društev, Olimpijskem komiteju Slovenije, zavodu, gospodarski družbi, pri zasebniku in drugi organizaciji, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu, in ustanovi, ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti v športu (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) prvič opravljati delo, ustrezno strokovnemu področju, za katerega se usposablja, z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela.
3. člen
(trajanje)
Pripravniška doba traja 12 mesecev.
Če je pripravnik opravičeno odsoten z dela več kot 30 dni, mu lahko delodajalec podaljša pripravniško dobo, vendar največ za čas trajanja dejanske odsotnosti.
O upravičenosti podaljšanja pripravniške dobe odloča delodajalec.
Če delodajalec na predlog mentorja oceni, da je pripravnik pri opravljanju pripravniškega programa in delovnih nalog posebno uspešen in je s tem dokazal, da si je pridobil izkušnje, potrebne za opravljanje dela v svoji stroki, mu lahko skrajša pripravniško dobo.
V primerih iz prejšnjega odstavka se pripravniška doba lahko skrajša največ za eno četrtino.
4. člen
(objava pripravniških mest)
Ministrstvo, pristojno za šport (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na podlagi letnega programa športa določi, koliko pripravniških mest lahko sofinancira in objavi javni razpis za sofinanciranje pripravnikov.
Z razpisom se določijo pogoji in postopek za izbiro kandidatov.
Ministrstvo in delodajalec skleneta pogodbo, s katero se natančneje določijo način in pogoji sofinanciranja.
5. člen
(program pripravništva)
Pripravnik se usposablja po programu pripravništva, ki mora, ob upoštevanju strokovnega področja, za katerega se pripravnik usposablja, vključevati:
1.
seznanjanje z načrtovanjem organizacije in izvedbe športnih programov za področje, za katerega se kandidat usposablja,
2.
seznanjanja z različnimi metodami in oblikami procesa vadbe,
3.
poglabljanje specialne didaktike na področju, za katerega se pripravnik usposablja,
4.
pripravljanje večletnega in letnega programa ter programa posameznega treninga oziroma vadbe za posamezno vadbeno uro,
5.
spremljava učinkov procesov vadbe,
6.
pridobivanje izkušenj pri delu s posameznikom in skupino, s starši in drugimi strokovnimi delavci,
7.
pridobivanje izkušenj pri vzpostavljanju dobrih človeških in delovnih odnosov s športniki, s katerimi dela,
8.
poglabljanje znanj o spremljanju razvoja posameznika in vrednotenju dosežkov,
9.
reševanje problemov v zvezi s pravicami športnikov,
10.
samostojno opravljanje procesa treninga oziroma vadbe pod vodstvom mentorja,
11.
usposabljanje za smotrno izbiro ustreznih vsebin in metod dela pri izvajanju različnih programov za športnike,
12.
poznavanje predpisov, ki urejajo področje športa, človekovih in otrokovih pravic ter temeljnih svoboščin, konvencij o dopingu, konvencij o nasilju v športu in fair playu,
13.
merila za delitev sredstev v športu,
14.
organiziranost športa na lokalni in državni ravni,
15.
poznavanje slovenskega knjižnega jezika,
16.
poznavanje ustavne ureditve.
Operativni program pripravništva določi mentor v soglasju s pristojnim organom delodajalca.
6. člen
(naloge)
Program pripravništva mora biti razčlenjen tako, da vsebuje:
1.
Naloge, s pomočjo katerih pripravnik pod vodstvom mentorja spoznava, kako na ravni načrtovanja in izvedbe poteka vzgojno-izobraževalnega dela na področju športa, ki se razporedijo predvsem v prvi četrtini pripravništva.
2.
Naloge, ki jih pod vodstvom mentorja opravi pripravnik samostojno. To so predvsem:
-
priprava in izvedba najmanj trideset praktičnih nastopov v skupini ali drugačni obliki dela, kjer opravlja vzgojno-izobraževalno delo mentor oziroma drugi trener – športni pedagog;
-
vključevanje pripravnika v neposredno vzgojno-izobraževalno delo, ki zajema samostojno delo pod vodstvom mentorja, nadomeščanja in sodelovanje na tekmovanjih ter obsega najmanj dve ter največ pet ur tedensko. Za uro neposrednega vzgojno-izobraževalnega dela se šteje 45 minut.
Naloge iz 2. točke opravlja pripravnik deloma že v prvi četrtini, stopnjujejo pa se v nadaljevanju pripravništva.
7. člen
(zagotovitev pogojev)
Delodajalec zagotovi pogoje za nemoteno in kakovostno opravljanje programa pripravništva v skladu s tem pravilnikom in pogodbo o sofinanciranju.
8. člen
(usposabljanje v drugih institucijah)
Pripravniku oziroma strokovnemu delavcu iz drugega in tretjega odstavka 16. člena tega pravilnika se zagotavlja izobraževanje in usposabljanje zunaj sedeža delodajalca na naslednjih področjih:
1.
strokovne konzultacije s specialno-didaktičnega, psihološkega in pedagoškega področja ter drugega strokovnega področja, za katerega se usposablja, v obsegu 20 ur,
2.
slovenski knjižni jezik v obsegu 40 ur in,
3.
ustavna ureditev Republike Slovenije,
4.
predpisi, ki urejajo področje športa v obsegu 20 ur.
Usposabljanje pripravnikov se izvaja v obliki enodnevnih in večdnevnih seminarjev, ki se jih pripravnik udeleži po lastni presoji.
Mentor prilagodi program pripravništva tako, da upošteva pripravnikovo individualnost in dinamiko usposabljanja. V programu pripravništva se predvidi tudi individualni študij.
9. člen
(praktični nastop)
Pripravnik, oziroma strokovni delavec iz 16. člena tega pravilnika, dobi temo za praktični nastop pri mentorju najmanj tri dni pred nastopom.
Praktični nastop iz prve alinee druge točke 6. člena tega pravilnika traja 45 minut in ga opravlja pripravnik s skupino, ki jo vodi. Prisostvuje mu mentor.
Po opravljenem praktičnem nastopu mentor kandidatu na njegovo zahtevo omogoči, da še dodatno obrazloži metodični in didaktični koncept nastopa.
Praktične nastope oceni mentor na obrazcu, ki ga določi minister.