Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura...

2277. Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000)

Na podlagi drugega odstavka 33. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03 – uradno prečiščeno besedilo in 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije

UREDBO
o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina uredbe)

(1)

Ta uredba določa posebna varstvena območja (območja Nature 2000) in varstvene cilje na teh območjih ter varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste), njihovih habitatov ter habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu Evropske unije, in druga pravila ravnanja za ohranjanje teh območij.

(2)

Ta uredba določa tudi pravila določanja potencialnih posebnih ohranitvenih območij in potencialna posebna ohranitvena območja ter način njihovega varstva.

(3)

S to uredbo se v pravni red Republike Slovenije prenašata Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 193), in Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L št. 20 z dne 26. 1. 2010, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 193).

2. člen

(določitev pojmov)

V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

-

posebno varstveno območje (območje Natura 2000; v nadaljnjem besedilu: Natura območje) je ekološko pomembno območje, ki je na ozemlju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst ptic (posebno območje varstva) in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov (posebno ohranitveno območje), katerih ohranjanje je v interesu EU, pri čemer se kot tako obravnava tisto območje, ki:

-

v biogeografski regiji ali regijah pomembno prispeva k ohranitvi ali obnovitvi ugodnega stanja vrst ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov;

-

pomembno prispeva k usklajenosti evropskega ekološkega omrežja Natura 2000;

-

pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti v biogeografski regiji ali regijah;

-

potencialno posebno ohranitveno območje (v nadaljnjem besedilu: potencialno Natura območje) je območje, ki izpolnjuje strokovne kriterije, določene s predpisi EU za določitev Natura območij, in jih Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) predlaga pristojnim organom EU v potrditev;

-

evropsko ekološko omrežje Natura 2000 (v nadaljnjem besedilu: evropsko ekološko omrežje), je sistem med seboj povezanih ali približanih Natura območij, ki omogoča, da se vzdržuje ali, če je to primerno obnovi, ugodno stanje habitatnih tipov ali habitatov vrst, katerih ohranjanje je v interesu EU na njihovem naravnem območju razširjenosti;

-

habitatni tipi v interesu EU so tisti, ki so v nevarnosti, da na svojem naravnem območju razširjenosti izginejo, ali imajo majhno naravno območje razširjenosti zaradi zmanjševanja ali omejenosti območja samega ali predstavljajo izjemne primere tipičnih značilnosti ene ali več od naslednjih petih biogeografskih regij: alpske, atlantske, celinske, makronezijske in sredozemske regije;

-

prednostni habitatni tipi so tisti habitatni tipi, ki so na območju EU v nevarnosti, da izginejo, za njihovo ohranitev pa je EU še posebej odgovorna glede na delež njihovega naravnega območja razširjenosti na ozemlju EU;

-

rastlinske in živalske vrste v interesu EU so tiste vrste, za katere na evropskem ozemlju držav članic EU velja, da so:

-

prizadete, kar pomeni, da njihov obstanek ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej, razen vrst, katerih naravno območje razširjenosti je na tem ozemlju nepomembno in v zahodni palearktični regiji niso prizadete ali ranljive;

-

ranljive, kar pomeni, da bodo verjetno v bližnji prihodnosti prešle v kategorijo prizadetih vrst, če bodo dejavniki ogrožanja še naprej delovali;

-

redke, kar pomeni, da so njihove populacije majhne in še niso prizadete ali ranljive, lahko pa zaradi ogrožanja preidejo v kategorijo prizadetih vrst; te vrste živijo na omejenih geografskih območjih ali so redko raztresene na širšem geografskem območju ali

-

endemične in zahtevajo posebno pozornost, zaradi posebnosti njihovih habitatov oziroma možnih vplivov njihovega izkoriščanja na habitat oziroma na stanje ohranjenosti vrste;

-

prednostne rastlinske in živalske vrste, so tiste vrste, za ohranitev katerih je EU še posebej odgovorna glede na delež njihovega naravnega območja razširjenosti, ki leži na ozemlju EU;

-

območje, predlagano za Natura območje s strani Evropske komisije, je območje s prednostnim habitatnim tipom ali prednostno vrsto, ki ni s to uredbo določeno kot potencialno Natura območje, in za katero je bil s strani Evropske komisije sprožen dvostranski posvetovalni postopek zaradi primerjave znanstvenih podatkov o tem območju in njegove določitve za Natura območje;

-

poselitveno območje s strnjeno pozidavo je območje naselja s strnjeno grajenimi stavbami različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, vendar brez zelenih površin in površin, predvidenih za širitev naselja v prostorskih aktih.

II. DOLOČITEV NATURA OBMOČIJ

3. člen

(način opredelitve Natura območja)

(1)

Natura območje se opredeli na podlagi strokovnih meril za ocenjevanje območij za posamezni habitatni tip in posamezno vrsto, katerih ohranjanje je v interesu EU.

(2)

Strokovna merila za opredelitev Natura območij so navedena v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe, pri čemer se nanašajo na:

-

habitatne tipe, ki so kot habitatni tipi, katerih ohranjanje je v interesu EU, navedeni v predpisu o določitvi habitatnih tipov, ki se na območju Republike Slovenije prednostno ohranjajo v ugodnem stanju;

-

habitate rastlinskih vrst, ki so kot vrste, katerih ohranjanje je v interesu EU, navedene v predpisu o zavarovanju rastlinskih vrst;

-

habitate vrst ptic in drugih živalskih vrst, ki so kot živalske vrste, katerih ohranjanje je v interesu EU in se na ozemlju Republike Slovenije redno pojavljajo, navedene v predpisu o zavarovanju živalskih vrst.

(3)

Rastlinske in živalske vrste ter habitatni tipi iz prejšnjega odstavka, za katere se na osnovi strokovnih meril določi Natura območje, so rastlinske in živalske vrste ter habitatni tipi, zaradi katerih je Natura območje opredeljeno.

(4)

Izpolnjevanje strokovnih meril iz drugega odstavka tega člena se ugotavlja na podlagi spremljanja stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov skladno s predpisi, ki urejajo habitatne tipe in zavarovane rastlinske in živalske vrste.

(5)

Območja, ki jih Natura območje pokriva, se prilagajajo ugotovitvam spremljanja stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov.

4. člen

(določitev Natura območij)

(1)

Natura območja so določena v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe, z navedbo naslednjih podatkov:

1.

identifikacijska številka,

2.

ime Natura območja,

3.

rastlinske vrste, živalske vrste ali habitatni tipi, zaradi katerih je Natura območje opredeljeno, pri čemer so posebej označene prednostne vrste in prednostni habitatni tipi.

(2)

Natura območja, v katerih so prednostni habitatni tipi in habitati prednostnih vrst so v prilogi 2 te uredbe označena z znakom "*".

(3)

V poglavju 1 priloge 2 te uredbe so določena posebna območja varstva, v poglavju 2 priloge 2 te uredbe pa so določena posebna ohranitvena območja.

5. člen

(kartografska določitev Natura območij)

(1)

Meje Natura območij iz prejšnjega člena oziroma njihove lege v prostoru so določene na karti v merilu 1: 250.000, ki jo hranita ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.

(2)

Meje Natura območij oziroma njihove lege v prostoru so prikazane v merilu 1: 5000 v digitalni obliki kot sloj geografskega informacijskega sistema.

(3)

Meje Natura območij oziroma njihove lege v prostoru, so prikazane na publikacijski karti v merilu 1:750.000, ki je kot poglavje 1 priloge 3 sestavni del te uredbe.

(4)

Za potrebe izvajanja ukrepov varstva Natura območij, priprave prostorskih aktov in druge podobne namene se pridobijo podatki o meji Natura območja tako, da se sloj geografskega informacijskega sistema v merilu 1:5000 iz drugega odstavka tega člena prekrije z digitalnim katastrskim načrtom in potek meje prikaže na parcelo natančno.

(5)

Pri določitvi meje iz prejšnjega odstavka se v Natura območje vključi celotna parcela, prek katere poteka geografska meja, če leži večina parcele znotraj Natura območja.

(6)

Podatki o mejah in legah v prostoru iz drugega odstavka tega člena so shranjeni kot del evidence o območjih, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(7)

Evidenco iz prejšnjega odstavka vodi ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave.

III. VARSTVENI CILJI

6. člen

(varstveni cilji)

(1)

Varstveni cilji Natura območij so:

1.

ohranitev ali doseganje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, za katere je Natura območje določeno, pri čemer na ugodno stanje kažejo naslednji kazalci:

-

da sta naravna razširjenost habitatnega tipa in velikost površin, ki jih habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva, stabilna ali se večata;

-

da obstajajo in bodo v predvidljivi prihodnosti verjetno še obstajali posebna struktura in naravni procesi ali ustrezna raba, ki zagotavljajo dolgoročno ohranitev habitatnega tipa;

-

da podatki o populacijski dinamiki vrste oziroma značilnih vrst habitatnega tipa kažejo, da se same dolgoročno ohranjajo kot preživetja sposobna sestavina svojih habitatnih tipov;

-

da se naravno območje razširjenosti vrste oziroma značilnih vrst habitatnega tipa ne zmanjšuje in se ne bo zmanjšalo v predvidljivi prihodnosti;

-

da obstaja in bo verjetno še naprej obstajal dovolj velik habitat za dolgoročno ohranitev populacij vrste oziroma značilnih vrst habitatnega tipa;

2.

ohranjanje celovitosti Natura območij v smislu ohranjanja njihovih ekoloških struktur, funkcij in varstvenega potenciala;

3.

ohranjanje povezanosti Natura območij.

(2)

Na Natura območju, na katerem je več habitatov vrst ali habitatnih tipov, zaradi katerih je to območje opredeljeno, se upoštevajo med seboj usklajeni varstveni cilji.

(3)

Varstveni cilji iz prvega odstavka tega člena se podrobneje opredelijo in določijo za posamezno Natura območje v programu upravljanja Natura območij.

IV. PRAVILA RAVNANJA

7. člen

(varstvene usmeritve)

Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000)

Časovnica