Nalaganje dokumenta...

Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 10-432/1993, stran 454 DATUM OBJAVE: 24.2.1993

VELJAVNOST: od 11.3.1993 / UPORABA: od 11.3.1993

RS 10-432/1993

Verzija 14 / 14

Čistopis se uporablja od 27.3.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 16.2.2026 je:

ČISTOPIS
AKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 27.3.2021

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1
- 2
- 2
- 2
- 3
- 3
- 3
- 4
- 4
- 4
- 5
- 5
- 5
- 6
- 6
- 6
- 7
- 7
- 7
- 8
- 8
- 8
- 9
- 9
- 10
- 10
- 10
- 11
- 11
- 11
- 12
- 12
- 12
- 13
- 13
- 13
- 14
- 14
- 14

fwd

432. Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije

Na podlagi prvega odstavka 107. in drugega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

UKAZ
o razglasitvi Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije

Razglašam Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovnije, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. januarja 1993 in o njem ponovno odločal na seji dne 23. februarja 1993.

Št. 0100-22/93

Ljubljana, dne 24. februarja 1993.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O SKLADU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE

1. člen

Ta zakon določa ustanovitev, naloge, pristojnosti, pravice in obveznosti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

2. člen

Ustanovi se Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki gospodari s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti Republike Slovenije.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sklad gospodari z zemljišči iz prejšnjega odstavka, ki se jim na podlagi predpisov spremeni namenska raba, do njihove odsvojitve ali prenosa upravljanja.

Gospodarjenje po tem zakonu obsega razpolaganje in upravljanje. Razpolaganje pomeni vsak prenos lastninske pravice in prenos upravljanja, zlasti pa to pomeni prodajo, odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne ali neodplačne odsvojitve. Upravljanje pomeni skrb za pravno in dejansko urejenost, investicijsko vzdrževanje, oddajanje v najem, oddajanje v zakup, obremenjevanje s stavbnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno.

Sklad pridobiva v last Republike Slovenije kmetijska zemljišča in kmetije v skladu z razvojno strategijo sklada, ki jo sprejme organ upravljanja sklada.

Sklad opravlja naloge v imenu Republike Slovenije in za njen račun.

Organi državne uprave ali osebe javnega prava, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, ki imajo v upravljanju kmetijska zemljišča in kmetije, ki so v last Republike Slovenije prešla po 11. marcu 1993 in so od tedaj v lasti Republike Slovenije in jih ne potrebujejo za izvajanje nalog, določenih z zakonom, morajo prenesti ta zemljišča v gospodarjenje skladu.

Vlada Republike Slovenije sprejme letne programe prenosov zemljišč iz prejšnjega odstavka.

Sklad lahko upravlja s kmetijskimi zemljišči in kmetijami, ki niso v lasti Republike Slovenije, razen če z zakonom ni določeno drugače.

3. člen

Sklad je pravna oseba in posluje v skladu s predpisi, ki veljajo za javne zavode, če ni z zakonom drugače določeno.

4. člen

Sklad gospodari s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti Republike Slovenije v skladu s sprejeto razvojno politiko Republike Slovenije, predpisi in svojimi akti ter pri tem opravlja zlasti naslednje naloge:

skrbi za trajnostno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in kmetijami na način, da se zasledujejo cilji prilagajanja podnebnim spremembam, ohranjanja narave in ohranjanja dobrega stanja voda;

razpolaga in upravlja s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v skladu s predpisi;

upravlja in vodi evidenco o pravnih in stvarnih lastnostih nepremičnin, s katerimi gospodari po tem zakonu, za namene učinkovitega izvrševanja upravnih nalog sklada ter drugih organov ali organizacij po tem zakonu;

upravlja finančna sredstva, ki jih dobi z gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči in kmetijami;

opravlja druge naloge, ki se nanašajo na kmetijska zemljišča in kmetije v lasti Republike Slovenije, določene v predpisih in aktih sklada.

V skladu z določbo druge alinee prejšnjega odstavka sklad odsvoji nepremičnino, s katero gospodari, v skladu s strategijo kmetijske zemljiške politike in ko je to ekonomsko utemeljeno, kar se podrobneje določi v razvojni strategiji sklada, če zakon ne prepoveduje odsvojitve nepremičnine.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sklad ne sme odsvojiti kmetijskega zemljišča, za katerega občina izda potrdilo, da je na zemljišču predvidena sprememba namenske rabe v stavbno zemljišče in je pobuda za spremembo namenske rabe v stavbno zemljišče uvrščena v dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta.

Prepoved odsvojitve iz prejšnjega odstavka velja do uveljavitve občinskega prostorskega načrta oziroma uveljavitve sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta.

Sklad prav tako ne sme odsvojiti kmetijskega zemljišča, če je na podlagi podatkov ministrstva, pristojnega za prostor, razvidno, da se nahaja v območju sprejetega državnega prostorskega načrta oziroma v območju državnega prostorskega načrta v pripravi.

5. člen

Organ upravljanja sklada je svet sklada, ki ima predsednika in šest članov. Predsednik in člani sveta sklada ne morejo biti osebe, za katere obstaja možnost konflikta med njihovimi zasebnimi interesi in javnimi interesi, ki jih zasleduje sklad. Za možnost konflikta iz prejšnjega stavka se šteje, če je član oziroma predsednik sveta sklada zakupnik ali najemnik zemljišč v gospodarjenju sklada.

Člane sveta sklada na predlog ministra, pristojnega za kmetijstvo, imenuje Vlada Republike Slovenije izmed predstavnikov Vlade Republike Slovenije, ministrstev, vladnih služb ali strokovnjakov s področja dejavnosti sklada, od katerih so štirje člani predstavniki ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo. Predsednika sveta sklada imenuje Vlada Republike Slovenije izmed članov sveta, ki so predstavniki ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.

Svet sklada opravlja zlasti naslednje naloge:

sprejema finančni načrt in program sklada s soglasjem Vlade Republike Slovenije;

sprejema zaključni račun sklada s soglasjem Vlade Republike Slovenije;

ima druge pravice in obveznosti, določene s statutom sklada.

6. člen

Sklad vodi in zastopa direktor sklada. Direktor sklada mora imeti najmanj visokošolsko izobrazbo druge stopnje ali njej enakovredno raven izobrazbe in najmanj pet let delovnih izkušenj. Direktorja imenuje Vlada Republike Slovenije.

8. člen

Sklad ima statut, ki ga sprejme svet sklada s soglasjem Vlade Republike Slovenije. Statut sklada določa zlasti:

organizacijo sklada;

organe sklada in njihove pristojnosti ter način odločanja;

naloge sklada;

način poslovanja sklada in akte, ki to podrobneje urejajo;

pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev s posebnimi pooblastili.

9. člen

Sklad je za svoje delo odgovoren Vladi Republike Slovenije in ji o svojem delu poroča najmanj enkrat letno.

Delo sklada nadzirata ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, ter ministrstvo, pristojno za finance. Vlada Republike Slovenije najmanj enkrat letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o delovanju sklada.

Sklad vodi evidenco izdanih priznanic in o njihovi višini trimesečno poroča ministrstvu, pristojnemu za finance.

10. člen

Sredstva za začetek delovanja sklada zagotovi Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.

Sredstva, ki jih sklad pridobi z gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči in kmetijami, so prihodek sklada.

Sklad lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje tudi iz proračuna Republike Slovenije in iz drugih virov.

Sredstva sklada so namenjena za:

vlaganja za vzdrževanje in izboljšanje proizvodne sposobnosti kmetijskih zemljišč in kmetij;

nakup kmetijskih zemljišč in kmetij;

stroške poslovanja sklada.

Sklad nameni presežek prihodkov nad odhodki sklada razvoju dejavnosti sklada in za pokrivanje obveznosti iz naslova odškodnin za nezmožnost uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo.

V primeru ostanka presežka prihodkov nad odhodki sklada po pokritju obveznosti iz prejšnjega odstavka, sklad, ki gospodari s kmetijskimi zemljišči v lasti Republike Slovenije na zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država, njihovim upravljavcem z namenom izvajanja načrtovanih ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti kmetijskih zemljišč, na podlagi razdelitve sredstev med upravljavce, ki jo pripravi ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, nakaže tri odstotke ostanka presežka prihodkov nad odhodki iz tega odstavka.

11. člen

Sklad se organizira in začne delovati v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Priprave za začetek dela sklada opravi vršilec dolžnosti direktorja sklada, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije.

Do začetka dela sklada opravlja njegove naloge ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.

Do začetka dela organizacije, ki bo opravljala javno gozdarsko službo, opravljajo strokovno-tehnične in druge naloge v zvezi z gozdovi za sklad gozdnogospodarske organizacije.

Do začetka dela organizacije, ki bo opravljala kmetijsko-zemljiško javno službo, opravljajo strokovno-tehnične in druge naloge v zvezi s kmetijskimi zemljišči in kmetijami za sklad ustrezni organi v občinah kot pravnih naslednicah kmetijskih zemljiških skupnosti.

12. člen

Za opravljanje operativnih del se ustanovijo območne izpostave, njihovo opravljanje pa se lahko poveri tudi drugim ustanovam oziroma skupnostim. Opredelitev operativnih del in obseg območij določi statut Sklada.

13. člen

V evidenci iz tretje alinee 4. člena tega zakona se obdelujejo naslednji osebni in drugi podatki o:

subjektih (firma ali osebno ime, sedež ali naslov in vrsto prebivališča, matična številka poslovnega subjekta ali enotna matična številka občana (EMŠO), in davčna številka);

nepremičninah (grafični in opisni podatki o parcelah in njihovi površini, katastrska občina, številka parcele, katastrska kultura in razred, identifikacijska oznaka v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi, knjigovodska vrednost, ocenjena vrednost).

Sklad zbira podatke iz prejšnjega odstavka tako, da vpogleduje, prepisuje, izpisuje in v evidenco prenaša podatke iz naslednjih zbirk osebnih podatkov, javnih knjig, evidenc oziroma drugih zbirk podatkov:

centralnega registra prebivalstva (ime in priimek, EMŠO, naslov stalnega in začasnega prebivališča);

davčnega registra (davčna številka za subjekte iz prve alinee prejšnjega odstavka ter firmo ali ime in priimek ter sedež ali naslov subjektov iz prve alinee prejšnjega odstavka);

zemljiškega katastra (identifikacijska oznaka parcele, meja parcele, površina, firma ali ime in priimek ter sedež ali naslov lastnika in upravljavca s hišno številko);

katastra stavb (firma ali ime in priimek ter sedež ali naslov lastnika in upravljavca s hišno številko, identifikacijska oznaka stavbe, lega in oblika, površina, dejanska raba);

zemljiške knjige (firma ali ime in priimek ter sedež ali naslov lastnika in upravljavca s hišno številko, lastnika in zakupnika pravic na posameznih parcelah);

poslovnega registra Slovenije;

zbirk podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje;

zbirk podatkov o vodah;

zbirk podatkov o ekološko pomembnih območij;

zbirk podatkov o onesnaženosti zemljišč in voda;

zbirk podatkov o okolju, naravi in habitatih;

zbirk podatkov o zavarovanih in drugih območjih, ki so pomembna za izvajanje ukrepov kmetijske zemljiške politike;

zbirk podatkov iz prostorskega informacijskega sistema po predpisih o prostorskem načrtovanju;