Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 7-370/2000, stran 833 DATUM OBJAVE: 28.1.2000
VELJAVNOST: od 29.1.2000 do 24.9.2004 / UPORABA: od 29.1.2000 do 24.9.2004
RS 7-370/2000
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 25.9.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 18.2.2026: NEAKTUALEN.
370. Pravilnik o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic
Na podlagi četrtega odstavka 37. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odločba US in 56/99) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in prostor
P R A V I L N I K o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa posebne pogoje za načrtovanje, gradnjo, vzdrževanje in način uporabe gozdnih prometnic z vidika gospodarjenja z gozdovi in izvajanja posegov v prostor.
Pri načrtovanju, gradnji, vzdrževanju in uporabi gozdnih prometnic se poleg določil zakona o gozdovih upoštevajo določila predpisov o urejanju prostora, varstvu okolja in vodah ter predpisov, ki urejajo območja zavarovane narave in zavarovanja kulturne dediščine.
2. člen
Gozdna cesta je gozdna prometnica, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, je nekategorizirana v smislu zakona o javnih cestah in omogoča transport gozdnih lesnih sortimentov.
Gozdna vlaka je gozdna prometnica, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi.
3. člen
Na podlagi strokovnih osnov za odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami mora biti v gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote vključeno odpiranje gozdov z gozdnimi vlakami in gozdnimi cestami z navedbo predelov, dolžin in stopnje nujnosti njihove izgradnje.
II. GOZDNE CESTE
1. Načrtovanje in projektiranje gozdnih cest
4. člen
Gozdno cestno omrežje oziroma gozdne ceste se načrtujejo v okviru gozdnogospodarskega načrtovanja s ciljem trajnega odpiranja gozdov. Načrtovanje se izvaja na podlagi ocene vplivov predvidenih različic izgradnje gozdnih cest na gozdni ekosistem, vodni režim in erozijske procese na vplivnem območju, presoje gospodarnosti investicij in upoštevanja pomembnosti odpiranja za druge namene (npr. kmetije, zaselki, objekti javnega značaja). Pri oceni vplivov na gozdni ekosistem se upoštevajo zlasti ekološke in socialne funkcije gozdov, ki so ovrednotene v gozdnogospodarskih načrtih.
Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod) v okviru načrtovanja gozdnih cest na podlagi opredelitve v gozdnogospodarskih načrtih položi ničelnice za gozdne ceste, v soglasju za poseg v prostor pa določi pogoje za projektiranje.
Pri načrtovanju odpiranja gozdov in pri projektiranju gozdnih cest se morajo poleg predpisov iz drugega odstavka 1. člena tega pravilnika in smernic za projektiranje gozdnih cest upoštevati naslednji tehnični pogoji:
a)
Širina vozišča mora biti prilagojena predvidenemu načinu prevoza in predvideni prometni obremenitvi ter težavnosti terena. Širina vozišča v premi znaša 3–3,5 metra, na vsaki strani vozišča mora biti bankina širine najmanj 0,5 metra. Na odkopni strani ceste lahko bankino nadomešča koritnica enake širine.
b)
Višina prostega profila meri 4,5 metra,
c)
Najmanjši radij krivin.
Najmanjši radiji horizontalne krivine so v odvisnosti od predvidene hitrosti vozil naslednji:
Hitrost (km/h) 10 20 30 40
Najmanjši radij (m) 10 20 30 50
Najmanjši radij (m) 10 20 30 50
V serpentinah in priključkih znaša najmanjši radij 9 metrov ob primernih razširitvah vozišča in svetlega profila.
Krivine se lahko projektirajo brez prehodnic.
Najmanjši radij vertikalnih krivin znaša 350 metrov. Lom nivelete je zaokrožen z vertikalno krivino, kadar je razlika med nakloni večja od 2%.
d)
Največji podolžni naklon ceste mora biti prilagojen varnosti vožnje in stroškom vzdrževanja ter v smeri izvoza lesa znaša:
------------------------------------------------------------------------
Smer polne vožnje Kategorija Maks. naklon Izjemoma
% %
------------------------------------------------------------------------
navzdol G1, G2 8 10
G3 10 12
protivzpon G1, G2, G3 6 10
------------------------------------------------------------------------
Smer polne vožnje Kategorija Maks. naklon Izjemoma
% %
------------------------------------------------------------------------
navzdol G1, G2 8 10
G3 10 12
protivzpon G1, G2, G3 6 10
------------------------------------------------------------------------
V serpentinah se največji naklon zmanjša za polovico navedene vrednosti.
Glede na vrsto matične podlage se mora vzdolžni naklon ceste zmanjšati do take vrednosti, da ne pride do pojava erozijskih jarkov.
e)
Izogibališča in obračališča
Na gozdni cesti je na primernih mestih treba zgraditi izogibališča. Razmik med izogibališči je odvisen od predvidene prepustnosti ceste in praviloma ne presega razdalje 300 metrov.
Obračališča se izvedejo vzdolž trase na razmiku 1–2 kilometra.
f)
Potek ceste
Potek ceste mora upoštevati:
-
oceno ranljivosti oziroma presojo vplivov na gozd in gozdni prostor, zlasti na podlagi ovrednotenih ekoloških in socialnih funkcij gozdov;
-
varovanje naravnega ravnovesja v gozdu in preprečevanje erozijskih procesov;
-
gozdni ekosistem na območju ceste;
-
obliko terena zaradi boljše vključitve ceste v okolje in zmanjšanja zemeljskih del;
-
tekoči potek trase zaradi varne vožnje. Elementi osi ceste morajo biti prilagojeni prometnim zahtevam ceste ter težavnosti terena;
-
objekte in območja naravnih vrednot oziroma naravne in kulturne dediščine.
g)
Utrditev vozišča
Vozišče gozdne ceste se praviloma projektira utrjeno. Utrjeno vozišče mora prenesti obtežbo najmanj 10 ton po osi vozila. Izjemoma se lahko za manj obremenjene ceste, ki bodo zgrajene na vodoprepustnih tleh, projektira neutrjeno vozišče.
2. Gradnja gozdnih cest
5. člen
Pri gradnji gozdnih cest se morajo poleg predpisov iz drugega odstavka 1. člena tega pravilnika in smernic za projektiranje gozdnih cest upoštevati še naslednji tehnični pogoji:
a)
Širina izsekanega pasu gozda na trasi ceste mora biti tolikšna, da sta zagotovljeni varnost prometa in stabilnost cestnega telesa.
b)
Brežine morajo biti oblikovane tako, da je zagotovljena njihova stabilnost in da je čim manj prizadeto okolje.
Zemljate brežine morajo biti ozelenjene. Če v treh letih ni pričakovati naravne ozelenitve v taki meri, da bi bila preprečena nevarnost erozije, je treba brežine urediti z biotehničnimi ukrepi.
c)
Odvodnjavanje mora biti urejeno tako, da ne prihaja do poškodb na vozišču, da je zagotovljena stabilnost cestnega telesa ter da ni ogroženo bližnje zemljišče.
Za odtok površinske vode s cestišča, kadar cesta poteka v useku ali zaseku, se na strani odkopa izdela koritnica ali jarek. Jarek se izdela na neprepustni podlagi in v primerih, ko se pričakujejo večje količine vode. Globina jarka mora segati pod nivo zgornjega ustroja ceste.
Za odvajanje površinske vode s cestišča skozi cestno telo se izdelajo cevni prepusti. Pretočni profil prepusta se določi na podlagi hidravličnega računa, minimalni profil pa mora biti 50 cm. Cevni prepust mora biti zavarovan pri vtoku z vtočnim jaškom, pri iztoku z odporno podlago (tlak). Padec prepusta mora znašati najmanj 5%.
Za odvajanje stalne vode skozi cestno telo se izdelajo škatlasti prepusti s suho stopnjo minimalnega profila 60 cm. Odvajanje stalne vode, ki bi zahtevalo prepuste večjega profila, se zagotavlja z mostovi.
Za prečkanje hudournikov se dovoljuje uporaba škatlastih prepustov oziroma tlakovanih ali betonskih muld. Velikost svetle odprtine škatlastih prepustov se dokaže s hidravličnim izračunom.
Objekt, ki zagotavlja odvajanje zalednih voda in vode s cestišč skozi cestno telo, mora biti na nizvodni strani zavarovan z zaključnim talnim pragom.
d)
V soglasju za poseg v prostor, ki se mora pridobiti za izgradnjo gozdne ceste, se določita vrsta mehanizacije, ki se pri gradnji gozdne ceste ne sme uporabljati, ter način gradnje, ki ne bo povzročil poškodovanja ali razvrednotenja gozda oziroma zmanjšanja njegove stabilnosti in trajnosti. Določijo se pogoji za zavarovanje okolja, pogoji za premik zemeljskih mas na trasi ceste in pogoji za izgradnjo obračališč in načrtovanih razširitev ceste.
e)
Pogoje za asfaltiranje gozdne ceste določi zavod skupaj z občino tako, da se ne zmanjša uporabnost gozdne ceste za gospodarjenje z gozdom.
f)
Za gradnjo druge infrastrukture v okviru telesa gozdne ceste se mora pridobiti soglasje, ki ga izda zavod v sodelovanju z lastniki gozdov.
3. Vzdrževanje gozdnih cest
6. člen
Gozdne ceste skupaj z objekti (mostovi, podpornimi zidovi idr.) se morajo redno vzdrževati tako, da se ohranja prevoznost, da je omogočena njihova varna uporaba, zagotovljena gospodarnost vlaganj, da se preprečijo škodljivi vplivi na bližnjih zemljiščih in motnje v pomembnih življenjskih prostorih prostoživečih živali.
Vzdrževanje gozdnih cest se mora opravljati na način in pod pogoji, kot jih določa zakon o gozdovih.