Nalaganje dokumenta...
Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 3-87/2002, stran 178 DATUM OBJAVE: 15.1.2002
VELJAVNOST: od 30.1.2002 do 13.4.2012 / UPORABA: od 30.1.2002 do 13.4.2012
RS 3-87/2002
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 14.4.2012 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 18.2.2026: NEAKTUALEN.
87. Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja
Na podlagi petega odstavka 46. člena in četrtega odstavka 38. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja
o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina uredbe)
S to uredbo se določajo nosilci načrtovanja, vsebina, merila za izdelavo in način izdelave načrtov zaščite in reševanja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: načrt zaščite in reševanja ali načrt).
S to uredbo se določa v skladu z Direktivo Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 10 z dne 14. 1. 1997, str. 13) in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/105/ES z dne 16. decembra 2003 o spremembi Direktive Sveta 96/82/ES o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 345 z dne 31. 12. 2003, str. 97) obveznost upravljavcev obratov, ki uporabljajo nevarne snovi, da izdelajo načrte zaščite in reševanja za primer nesreče ter opravijo druge obveznosti v zvezi z načrti.
S to uredbo se določa v skladu z Direktivo 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES (UL L št. 102 z dne 11. 4. 2006, str. 15) obveznost upravljavcev naprav za ravnanje z rudarskimi odpadki, da izdelajo načrte zaščite in reševanja za primer nesreče na kraju ravnanja z rudarskimi odpadki ter opravijo druge obveznosti v zvezi s temi načrti.
2. člen
(vsebina načrtov)
Načrt zaščite in reševanja je razčlenjena zamisel zaščite, reševanja in pomoči ob naravni ali drugi nesreči (v nadaljnjem besedilu: nesreča). Z načrtom se določijo pristojnosti in naloge izvajalcev načrta pri zagotavljanju zaščite, reševanja in pomoči.
Z organizacijo iz prejšnjega odstavka je mišljen tudi obrat večjega tveganja za okolje, ki mora v skladu s predpisom na področju varstva okolja, ki ureja preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic, izdelati načrt zaščite in reševanja, ter organizacija, ki upravlja napravo za ravnanje z rudarskimi odpadki in mora izdelati načrt zaščite in reševanja v skladu s predpisom na področju varstva okolja, ki ureja ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin.
Načrti zaščite in reševanja se izdelajo za vsako vrsto nesreče posebej.
II. NOSILCI NAČRTOVANJA
3. člen
(nosilci načrtovanja)
Načrte zaščite in reševanja izdelajo:
-
država,
-
občine,
-
gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije (v nadaljnjem besedilu: organizacije).
Z organizacijo iz prejšnjega odstavka je mišljen tudi obrat večjega tveganja za okolje, ki mora v skladu z Uredbo o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 88/05) izdelati načrt zaščite in reševanja.
Organizacije, ki so dolžne izdelati načrte zaščite in reševanja v skladu s to uredbo, morajo v svojih načrtih razčleniti ukrepanje na območju organizacije. Če nesreča v organizaciji lahko ogrozi tudi ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino ali okolje zunaj območja organizacije, se skladno z oceno ogroženosti izdelajo tudi občinski ali državni načrti.
Načrti zaščite in reševanja za posamezno vrsto nesreče, ki jih izdela več nosilcev načrtovanja na določenem območju, morajo biti medsebojno usklajeni.
Če načrt zaščite in reševanja izdeluje več nosilcev načrtovanja se določi temeljni načrt. Temeljni načrt je praviloma državni načrt za tiste nesreče, za katere se izdeluje državne načrte zaščite in reševanja oziroma regijski načrt, če se izdeluje načrt zaščite in reševanja na regijski ravni. V drugih primerih so temeljni načrti praviloma občinski načrti zaščite in reševanja. S temeljnim načrtom morajo biti usklajeni načrti vseh nosilcev načrtovanja.
Nosilci načrtovanja lahko, če je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom, temeljnim načrtom oziroma če tako odloči Vlada Republike Slovenije ali župan, izdelajo le posamezne dele načrta zaščite in reševanja oziroma dokumente za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ali nalog zaščite, reševanja in pomoči.
4. člen
(državni načrti)
Državne načrte zaščite in reševanja izdela Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z ministrstvi in drugimi državnimi organi ter ustreznimi strokovnimi organizacijami.
Državni načrti se izdelajo za ukrepanje ob potresu, poplavi, letalski in železniški nesreči, nesreči na morju, nesrečah z nevarnimi snovmi, vključno z nesrečami z viri ionizirajočega sevanja, ob drugih nesrečah, ki bi lahko prizadele večji del države oziroma povzročile obsežne posledice ter v vojni.
Državni načrti zaščite in reševanja se podrobneje razčlenijo na ravni regije. Na ravni regije se kot državni načrti izdelajo tudi načrti za tiste nesreče, ki bi lahko prizadele večji del območja regije. Območja regij se določijo s predpisi o organizaciji Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje in predpisi o organizaciji opazovanja, obveščanja in alarmiranja.
5. člen
(občinski načrti)
Občinske načrte zaščite in reševanja izdela organ občine, ki ga določi župan. Izdela jih v sodelovanju z drugimi organi in službami občine, organi in službami za zaščito, reševanje in pomoč, organiziranimi na občinski ravni, ter zunanjimi strokovnimi organizacijami.
Občinski načrti se izdelajo za vse vrste nesreč, ki lahko prizadenejo občino.
6. člen
(načrti organizacij)
Načrte zaščite in reševanja morajo izdelati organizacije, ki:
–
imajo na svojem območju nevarne snovi v količinah enakih ali višjih od količin, navedenih v prilogi Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjšanju njihovih posledic (priloga 1, tabela 1 in tabela 2, stolpec 3);
-
imajo na svojem območju napravo za ravnanje z rudarskimi odpadki, ki se v skladu s predpisom na področju varstva, ki ureja ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin, uvršča med naprave kategorije A;
–
v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo jedrske snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline, ki niso zajeti v prejšnji alinei, ali opravljajo dejavnost oziroma upravljajo sredstva za delo, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreče; za nesreče, ki jih lahko povzročijo s svojo dejavnostjo;
–
upravljajo velike infrastrukturne in druge sisteme; za nesreče, ki jih lahko povzročijo zaradi motenj v delovanju ali zaradi opustitve dejavnosti.
Župan lahko odloči, da načrte zaščite in reševanja za določene vrste nesreč izdelajo poleg organizacij iz prejšnjega odstavka tudi druge organizacije, zlasti tiste, ki so izvajalci občinskih izbirnih ali obveznih javnih služb. Župan lahko odloči, da druge organizacije v skladu z občinskimi načrti načrtujejo le izvedbo zaščitnih ukrepov ali določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči v primeru nesreče.
Organizacije, ki opravljajo vzgojno izobraževalno, socialno, zdravstveno ali drugo dejavnost, ki obsega tudi oskrbo ali varovanje 30 ali več oseb, načrtujejo v skladu z zakonom izvedbo zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči usklajeno z načrti dejavnosti ter občinskimi načrti zaščite in reševanja.
Organ upravljanja organizacije je odgovoren za pripravo, stanje in izvajanje načrtov zaščite in reševanja. Pri izdelavi načrtov za primer nesreč z nevarnimi snovmi morajo sodelovati notranje organizacijske enote in službe, zaposleni ter po potrebi zunanje strokovne organizacije. V pripravo načrtov zaščite in reševanja za primer nesreč z nevarnimi snovmi, morajo biti vključeni tudi vsi podizvajalci, s katerimi ima organizacija sklenjene dolgoročne pogodbe.
Merila za določitev organizacij iz prvega odstavka tega člena so v dodatku, ki je sestavni del te uredbe.
7. člen
(skrbnik načrta)
Nosilci načrtovanja iz 4., 5. in 6. člena za vsak načrt določijo skrbnika načrta zaščite in reševanja, ki sodeluje z drugimi organi, pristojnimi za izdelavo tistih načrtov zaščite in reševanja, ki morajo biti usklajeni z državnim ali občinskim načrtom oziroma načrtom organizacije.
III. VSEBINA IN IZDELAVA NAČRTOV ZAŠČITE IN REŠEVANJA
8. člen
(vsebina načrta)
Načrt zaščite in reševanja obsega načrt in dodatke ter priloge k načrtu.
Z načrtom se opredelijo:
-
nesreča, za katero je izdelan načrt,
-
obseg načrtovanja,
-
koncept zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči, za katero je izdelan načrt,